Foto: BoBo
Foto: BoBo

Zaživela je nova spletna platforma onKOvid za spremljanje bremena raka med epidemijo covid-19 v Sloveniji, ki omogoča sprotno spremljanje razmer na področju onkologije in opazovanje morebitnih odklonov, s čimer po prepričanju onkološkega inštituta daje podlago za spremembe ukrepov. Onkološki inštitut Ljubljana ob tem poudarja, da je rak najpomembnejši in najpogostejši zdravstveni problem naše družbe, zato ga moramo obvladovati vzporedno z epidemijo.

Letošnji podatki kažejo, da so se napotitve na prvi onkološki pregled vrnile na raven pred epidemijo oziroma so nekoliko narasle. Še vedno pa je skrb vzbujajoče, pravijo na onkološkem inštitutu, da odkrivamo 10 odstotkov manj novih rakov kot pred epidemijo. Številke se sicer razlikujejo glede na vrsto raka, posebej veliki padci novih primerov so po njihovih podatkih pri kožnem raku, pri raku prostate in krvnih rakih.

Zbrani podatki kažejo, da tretji val epidemije ni vplival na manjše število napotitev na prvi onkološki pregled.

Manj bolnikov z rakom hospitaliziranih

So pa opazili, da je marca in aprila leta 2020 v dveh največji centrih – na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v UKC-ju Maribor – število novih bolnikov z rakom v bolnišnici padlo. V klinični praksi zdravniki na Onkološkem inštitutu že zaznavajo, da na obravnavo prihajajo bolniki z rakom v višjih stadijih, ki imajo slabšo napoved izida bolezni.

Bojijo se dolgoročnih posledic zastoja

''Pri vplivu epidemije na raka se bojimo dolgoročnih posledic, zato nas skrbijo zaznane zakasnitve v diagnostiki. Bolnikov z rakom ni manj, le odkrivali jih bomo pozneje. Če bolniki pridejo do zdravnika v napredovalih stadijih bolezni in se zdravljenje raka začne z zamudo, lahko pričakujemo slabše izide zdravljenja, slabšo kakovost življenja in slabše preživetje, kar nas pa tudi najbolj skrbi,'' pravi vodja Epidemiologije in registra raka na OI-ju Vesna Zadnik.

Zato pozivajo prebivalce, da se udeležujejo presejalnih pregledov za raka v programih ZORA, DORA in Svit in da ob zgodnjih znakih bolezni ne odlašajo z obiskom pri zdravniku.

Ti preventivni presejalni programi so bili na začetku epidemije začasno ustavljeni, v poznejšem obdobju pa so le prilagodili njihovo izvajanje. Onkologija je namreč ena od izjem med zdravstvenimi dejavnostmi, katere delovanje se mora izvajati nemoteno, ne glede na druge omejitvene ukrepe. A kljub temu so po ugotovitvah onkološkega inštituta širše družbene spremembe posredno vplivale na uporabo in dostopnost do zdravstvenih storitev. "Morda se ljudje s svojimi nespecifičnimi težavami, ki pa lahko že kažejo na raka, ne obračajo na svojega zdravnika, prav tako zdravstveni sistem ni enako dostopen, kot smo bili navajeni prej," dodajajo.