Tretji dan zapored testi niso pokazali nove okužbe, drugi dan zapored tudi ni umrl noben bolnik s covidom 19. Dva bolnika so v petek odpustili v domačo oskrbo. V Sloveniji so doslej opravili 74.419 testiranj, število potrjenih okužb pa ostaja pri 1468. Iz bolnišnic so doslej v domačo oskrbo odpustili 280 bolnikov s covidom-19.

Po brezskrbnem poletju lahko jeseni sledi nov val epidemije

"Glede na trenutno epidemiološko stanje in glede na to, da se ljudje poleti družimo bolj na prostem, ni šol in tovrstnega združevanja, je realno pričakovati, da ne bomo takoj doživeli novega vala epidemije," je v pogovoru za STA povedala infektologinja Bojana Beović z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. A že jeseni se bo položaj spremenil. Šole in fakultete se bodo vnovič odprle, ljudje pa se bodo v hladnem obdobju leta bolj zadrževali v zaprtih prostorih. To so pogoji, v katerih se respiratorni virusi tudi sicer bolje prenašajo, je pojasnila.

Drugi val je po njenih besedah realna možnost, ker virus še kroži in je velik del prebivalstva zanj še občutljiv. "Tudi za tistih nekaj odstotkov ljudi v Sloveniji, ki so bolezen preboleli, se še ne ve, ali so odporni proti novi okužbi," je opozorila. Tako je po besedah Beovićeve "možen kakršen koli novi val, tudi ogromen".

Hkrati se tudi mikroorganizmi spreminjajo. "To je lahko zelo špekulativno. Obstaja možnost, da postane virus bolj nevaren, se bolj prenaša in povzroča hujše bolezni. Ali pa gre v obratno smer. Eno in drugo je možno, oboje poznamo pri različnih mikroorganizmih, ki krožijo ves čas," je pojasnila. Ravno zato se je treba osredotočiti na tiste dejavnike, ki bodo določili potek drugega vala, na katere lahko sami vplivamo, pravi.

Testirati bo treba vsak sum na okužbo

Zato se je treba v vmesnem času dobro pripraviti – poleti mora potekati intenzivna mikrobiološka diagnostika in treba je testirati vsak sum na okužbo, tudi tiste s simptomi, ki niso zelo značilni za covid-19, recimo otroke z drisko. Tako je možno omejevanje stikov prek epidemiološke službe, s čimer se lahko preprečijo večji izbruhi in odloži prihod drugega vala epidemije.

Pripraviti se mora zdravstveni sistem. V UKC Ljubljana se po njenih navedbah mladi zdravniki in medicinske sestre že usposabljajo za delo z najtežje bolnimi, podobno se organizira za celotno Slovenijo. Težava namreč ni več število ventilatorjev, ampak osebja, ki jih zna upravljati. Tudi v prihodnje bodo bolnike najprej sprejemali le na infekcijski kliniki UKC Ljubljana, ob večjem številu dodatne tri bolnišnice, to so UKC Maribor, klinika Golnik in Splošna bolnišnica Celje, nato po potrebi tudi druge.

Dobro bi bilo povečati precepljenost proti gripi

V zdravstvu se predvsem bojijo hkratnega drugega vala koronavirusa in povečanja števila okužb z gripo. "Pri nas je bila v prvem valu smrtnost majhna – razen pri bolnikih v visoki starosti – ravno zato, ker je vsak bolnik dobil vse, kar je bilo možno. Če se nam bo zgodila kombinacija z gripo, kot je bilo v Italiji, bodo razmere slabše. Ob večjem številu bolnikov kakovost obravnave pade, saj na taki ravni ni izvedljiva," je dejala.

Deloma bi lahko to preprečili z bolj množičnim cepljenjem proti gripi. Cepivo proti gripi je po njenih besedah razmeroma slabo, a vendarle zmanjša potrebo po hospitalizaciji in smrtnost.

Sledi novo ustavljanje javnega življenja?

Ko in če pride do drugega vala epidemije, pa je po njenih besedah treba narediti vse, da se ne bo znova "zaprla" država oz. ugasnilo javno življenje, pač pa bi po potrebi zapirali le "posamezne šole, tovarne, restavracije, skratka okolja, kjer se je prenos zgodil. Morda tudi kakšno lokalno skupnost, občino, sicer pa ne." Trdi, da se moramo naučiti živeti z virusom, dokler nimamo cepiva ali zdravila, ki bi bilo zelo učinkovito.