Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Ne glede na vse priprave in zavedanje, kaj se dogaja, ter tudi pogosta opozorila smo prišli v situacijo, ki je težavna za obvladovanje, je na popoldanski novinarski konferenci dejala vodja vladne strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović.

Poklukar (UKC LJ) po srečanju z Janšo: Manjka nam kadrov, manjka nam kapacitet

Kljub temu jim z vsemi močmi uspeva in "kar dobro" obravnavajo vse bolnike s covidom-19, ki potrebujejo zdravstveno pomoč, pa tudi tiste, ki imajo druge resne zdravstvene težave. Beovićeva si močno želi, da bodo aktualni ukrepi dosegli svoj učinek. Ne glede na situacijo je optimistična na podlagi izkušenj iz prvega vala: "Takrat nam je uspelo s svojo znano slovensko discipliniranostjo, premišljenostjo, modrostjo epidemični val zamejiti. Mislim, da bo tudi zdaj tako."

Krivulja dnevno odkritih okužb se po njenih besedah vzpenja pričakovano eksponentno. Kmalu bomo dosegli 1000 bolnikov z enako diagnozo, kar je "res posebna situacija". Ocenjuje se, da je pozitiven vsak 33. Slovenec. Tako si lahko vsak predstavlja, koliko ljudi dnevno sreča in kakšna je možnost, da pride v stik z virusom.

Kar smo opažali v tej dolgi čakalni dobi do brisa, je, da so ljudje hodili okrog, ker še niso vedeli, da so pozitivni, saj še niso šli na bris. Torej najprej se ostane doma, nato pa je razgovor z zdravnikom, ali je test potreben ali ne.

Beovićeva

Nove prioritete pri testiranju

Vse to se izrazito pozna pri obremenitvah sistema testiranja. Dolgo se čaka – tudi nekaj dni – na odvzem brisa. To tudi pomeni, da številni, ki nujno potrebujejo izid testa, tega ne dobijo pravočasno. Zato so v strokovni svetovalni skupini vzpostavili prioritetni sistem, kjer bodo imeli nekateri prednost, sistem pa bo dopolnjen s hitrimi testi.

Kdo bo imel prednost? Na prvem mestu so tisti, pri katerih se pričakuje hujši potek bolezni covid-19. To pomeni, da bodo lahko hitro sprejeti v bolnišnico. To so starejši od 60 let, tisti s kroničnimi boleznimi in tisti z oslabelim imunskim sistemom.

Nikakor ne gre za to, da bi bili zdaj testi rezervirani za zelo ozko skupino ljudi – sploh ne. Ampak če je recimo pozitiven že eden v družini, potem nima smisla testirati še vseh drugih članov, če so vsi doma. Če pa nekdo hodi v službo in ima veliko stikov, ga je smiselno testirati – gre za epidemiološki razlog. Tako bomo lahko potem vsi njegovi stiki ostali doma in vzeli nadomestilo za karanteno. Torej nikakor ne smemo razmišljati v smeri, da bo zdaj do testa prišel samo tisti, ki ga nujno potrebuje. Samo do neke mere bo to bolj usmerjeno, bolj racionalno. Če kdo misli, da bi test potreboval, naj svojemu zdravniku to razloži in argumentira.

Beovićeva

Na drugem mestu so tisti, ki so pomembni z epidemiološkega vidika. Torej tisti, ki so v stiku z zdravstveno ranljivimi ali pa v stiku z mnogo ljudmi.

Beovićeva je pojasnila, da je zdaj veliko ljudi doma, delajo od doma, šole so zaprte in za številne ljudi ni potrebna takojšnja informacija. Je pa pomembna za tiste, ki še hodijo na delo in imajo veliko stikov.

"Na ta način menimo, da bodo testirani vsi tisti, ki test res potrebujejo. Po drugi strani pa bo število opravljenih testov nekoliko manjše in bo to omogočilo, da bodo ti, ki test potrebujejo, hitreje prišli do izvida. To je v bistvu vse, kar smo želeli s tem spremenjenim priporočilom primarnemu zdravniku spremeniti," je izjavila.

Sistem bo dopolnjen s hitrimi, cenejšimi antigenskimi testi. To bodo "v kratkem" omogočili za ljudi, ki zdaj niso testirani, pa tudi za tiste zdrave, ki opravljajo pomembne poklice in so v stiku z veliko ljudmi.

O napotitvi na test bo še vedno odločal osebni zdravnik. Kljub temu pa je izjemnega pomena, da tisti, ki sumi, da je okužen, ostane doma. "Kar smo opažali v tej dolgi čakalni dobi do brisa, je, da so ljudje hodili okrog, ker še niso vedeli, da so pozitivni, saj še niso šli na bris. Torej najprej se ostane doma, nato pa je razgovor z zdravnikom, ali je test potreben ali ne."

Petrovec: Obstoječi način testiranja ni več vzdržen

Miroslav Petrovec. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Miroslav Petrovec. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Nekaj več na temo testov je dodal Miroslav Petrovec, predstojnik inštituta za mikrobiologijo in imunologijo. V takšnem razmahu epidemije je trenutni način testiranja postal nevzdržen, je poudaril. Vse bolj primanjkuje reagentov, plastičnih pripomočkov in drugih potrebščin. To je ponazoril s številkami: v vrhu epidemije spomladi so laboratoriji opravili do 1300 testov na dan, samo ta torek pa 7500. Laboratoriji so storili vse, kar je v človeški moči in tehnično mogoče, vendar so se omejitve pokazale.

V strokovni skupini so zato preverili, kakšna je sestava napotenih bolnikov na mikrobiološko testiranje. Samo od 20 do 25 odstotkov jih prihaja iz bolnišnic in domov za ostarele, vse drugo je v zdravstvenih domovih in napotnih točkah. "Ko smo pogledali še malo podrobneje, smo ugotovili, da na teh vstopnih točkah testirana večina ljudi, okoli 60 odstotkov, zelo verjetno ne bi potrebovala najboljšega testa, ki ga imamo." Pri njih bi z "veliko zanesljivostjo" to lahko potrdili s testi, ki so zdaj v razvoju. To so antigenski testi, ki ne dokazujejo genoma virusa, ampak njegove "fizične delčke". Obstajata dve vrsti: hitri in množično uporabni. Ti so že na voljo, nekateri z zelo dobrimi priporočili, je zatrdil. Za zdaj tudi kaže, da pri antigenskih testih ne bo pomanjkanja.

"Strokovna skupina, ki sem ji bil priključen, je v zadnjih tednih opravila veliko delo, sestavila je parametre, po katerih se jih bo ocenilo, sestavila je seznam testov, ki so na voljo, smo tik pred tem, da se lahko ti testi začnejo uporabljati varno in primerno v okoljih, kot je skupina to presodila," je napovedal.

Kdo bo te teste izvajal, še niso določili.

Video: Posnetek novinarske konference

Novinarska konferenca vlade o aktualnem stanju glede bolezni covid-19

Kaj bo z ukrepi?

Za zdaj še nimajo podatkov o tem, ali so pred kratkim sprejeti ukrepi pokazali učinek. "Vpliv ukrepov opazujemo približno od 11 do 14 dni po njihovi uvedbi. To je znova povezano z inkubacijsko dobo bolezni in matematičnimi izračuni ljudi, ki se s tem ukvarjajo. Učinkovitost ukrepov še čakamo. Razlog za stopnjevanje pa je slabšanje situacije," je povedala Beovićeva.

V četrtek bo vlada preverjala ukrepe in jih morda spreminjala. Kaj bo svetovala njena skupina? Nabor ukrepov iz prvega vala je tako rekoč izčrpan, ostala je le zapora javnega prometa, ki pa zdaj ni zelo obremenjen. Zdaj je bolj kot uvajanje novih ukrepov pomembno dejansko izvajanje obstoječih, je poudarila. "Še vedno vidimo, da ljudje iz lokalov vzamejo pijačo, ki jo zdaj lahko dobijo za domov, in se nato zbirajo v gručah, ki niso več tako zelo majhne. Brez maske, ker seveda težko pijete kavo z masko. Skratka, to ni upoštevanje ukrepa, tukaj gre za stvari, ki jih je treba samo izvajati, nič drugega."

Obstoječe ukrepe bi bilo "zelo smiselno" imeti v veljavi do 30 dni, torej dve inkubacijski dobi. Po tem pa jih je treba čim prej sprostiti, je dejala. Nima pa upanja, da bi virus "tako rekoč eliminirali" iz države, kot je to bilo marca. "Ob odprtih mejah in javnem življenju, ki je le bolj odprto, to ne bo mogoče. Take zapore ni mogoče vzdrževati daljši čas, tako da si predstavljamo, da bodo ukrepi začenjali veljati in bodo znova ukinjeni glede na to, kako bo potekala epidemija, vse do nekega bolj optimističnega konca vsega skupaj."

Zaščitimo sebe in druge!

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.