Ljudje se še vedno družijo in ne nosijo mask

Koronavirusna krivulja krepko navzgor

Število odkritih primerov okužbe s koronavirusom v enem dnevu je namreč prvič preseglo dva tisoč, in to krepko. Po 7471 opravljenih testiranjih jih je bilo novookuženih 2605. Pozitivnih je bilo torej skoraj 35 odstotkov izvidov testov. V bolnišnicah se zaradi koronavirusa zdravi 612 ljudi, od tega jih intenzivno zdravljenje potrebuje 99 (56 jih je priključenih na medicinske ventilatorje). Umrlo je sedem ljudi – po dopolnjenih podatkih vlade se je to število povečalo na 14.

Po osvežitvi podatkov je 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev (incidenca) narasla na 872.

V ponedeljek je bilo po 5756 testiranjih potrjenih 1499 okužb. Hospitaliziranih je bilo 560 bolnikov s covidom-19, 86 jih je potrebovalo zdravljenje na oddelkih za intenzivno nego (56 jih je bilo priključenih na ventilatorje).

Do zdaj se je z novim koronavirusom okužilo 28.208 ljudi, po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je aktivnih primerov v državi trenutno 18.269.

Do zdaj je bilo skupno opravljenih 342.330 testov, od tega je bilo pozitivnih na okužbo s covidom-19 28.144.

Kacin: Počakajte na klic epidemiologa

Kot je na novinarski konferenci povedal vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin, epidemiologi opozarjajo na velike delovne obremenitve, s katerimi se spoprijemajo. Zaradi velikega števila okužb so bili prisiljeni prilagoditi način svojega dela, zato so vzpostavili tri klicne centre – v Ljubljani, Mariboru in Celju. Zaradi velikega števila okužb epidemiologi ne zmorejo poklicati vsakega okuženega, posledično v nekaterih delih države nastajajo zamude. Kot je opozoril Kacin, je treba na klic epidemiologa čakati doma, tudi če ne zaznate znakov bolezni. V tem času naj oseba opravi pogovor z vsemi, ki jih je srečevala v preteklih dneh.

Poklukar: Manjka kadrov, manjka nam kapacitet

Poklukar in Janša aprila letos. Foto: Twitter/UKC Ljubljana
Poklukar in Janša aprila letos. Foto: Twitter/UKC Ljubljana

Premier Janez Janša se je o mogočih rešitvah glede pomanjkanja prostorskih in kadrovskih kapacitet v UKC-ju Ljubljana pogovarjal z njegovim generalnim direktorjem Janezom Poklukarjem.

"Za 300 postelj s covidnimi bolniki in 60 intenzivnih postelj potrebuje bolnišnica 500 medicinskih sester in od 75 do 100 zdravnikov, prerazporediti moramo programe, da dobimo notranje rezerve za oskrbo bolnikov s covidom. Hkrati s kadri zagotoviti preskrbljenost tako covidnih kot drugih bolnikov je velik izziv," je v videoizjavi za medije po srečanju opozoril Poklukar in se ob tem zahvalil vsem zaposlenim, ki so predani svojemu delu in te dni delajo prek svojih zmogljivosti.

Po podatkih Poklukarja imajo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana hospitaliziranih že več kot 150 bolnikov, okuženih s koronavirusom, od tega jih imajo 28 na intenzivni terapiji.

Vlada bo jutri odločala o ukrepih, tudi o poteku pouka v prihodnje

Bolnike, okužene z novim koronavirusom, imajo trenutno na petih različnih lokacijah – na infekcijski kliniki, ortopedski kliniki, novi pediatrični kliniki, kjer so otroci, na stari pediatrični kliniki in pa v Bolnišnici dr. Petra Držaja.

Po navedbah Poklukarja bodo že v petek odprli prvo etažo kliničnega oddelka za gastroenterologijo, s katero bodo še dodatno okrepili kapacitete. Poleg tega pripravljajo tudi dodatne postelje za intenzivno zdravljenje bolnikov na dveh lokacijah – v Bolnišnici dr. Petra Držaja in v drugem nadstropju stavbe kliničnega centra.

Zaradi prezasedenosti tako kadrovskih kot prostorskih kapacitet pa se bodo po besedah Poklukarja v prihodnjih dneh glede rešitve dogovorili z zdravilišči, saj je nujno potrebno, da se v tej težki zdravstveni situaciji te kapacitete izkoristijo. Pogovori z zdravilišči trenutno potekajo na ravni države, nekaj stikov so vzpostavili tudi sami, je dejal. Po mnenju Poklukarja bi tako lahko nekužne bolnike predčasno poslali na zdraviliško zdravljenje, je dejal.

S koncesionarji se pogovarjajo v najširšem mogočem obsegu, kajti vsak prispeva po svojih najboljših močeh. "Z nekaterimi se pogovarjamo tako, da naši zdravniki na njihovi lokaciji opravljajo naše zdravstvene storitve, medtem ko drugi prihajajo k nam pomagat v dežurno službo," je še dejal Poklukar.

Še en rekorden dan po okužbah

Janša: 1700 kvadratnih metrov sameva

Premier se je med obiskom seznanil z dosedanjimi odločitvami, načrti in realizacijo povečanja nujno potrebnih dodatnih postelj. Kolektivu UKC-ja Ljubljana je obenem izrekel priznanje za njihovo delo in veliko odzivnost ter življenjske prilagoditve pri organizaciji dela, je na današnji popoldanski novinarski konferenci o aktualnem stanju glede epidemije covida-19 dejal uradni vladni govorec Jelko Kacin.

Po besedah Poklukarja so se s predsednikom vlade pogovarjali tudi o možnostih dodatnih kapacitet v kliničnem centru za bolnike, okužene s koronavirusom. Po mnenju Poklukarja se bodo verjetno dogovorili za šesto in sedmo lokacijo, na kateri bodo sprejemali okužene bolnike, in to v prihodnjih od 10 do 14 dneh, ko je pričakovati najhujše razmere.

Janša je prek svojega profila na Twitterju izpostavil, da več kot 1700 kvadratnih metrov nedograjenih bolnišničnih kapacitet že več kot desetletje sameva v UKC-ju Ljubljana. Po njegovih ocenah bi lahko v manj kot desetih dneh s hitro adaptacijo zagotovili veliko število oskrbnih mest za bolnike s covidom, tik poleg vse preostale potrebne infrastrukture.

Za nabavo opreme še 37,8 milijona evrov

Ministrstvo za zdravje je za nabavo medicinske opreme za obravnavo pacientov s covidom-19 zagotovilo dodatnih 37,8 milijona evrov evropskih sredstev, so zapisali na spletni strani ministrstva. Od tega bo 34,6 milijona evrov namenjenih za nabavo medicinske opreme v bolnišnicah, preostalih 3,2 milijona evrov pa za opremo v zdravstvenih domovih.Minister za zdravje Tomaž Gantar je po navedbah ministrstva ob tem pojasnil, da so na ministrstvu vso potrebno investicijsko dokumentacijo za projekt financiranja nabave pripravili skupaj z bolnišnicami in zdravstvenimi domovi. Ti bodo v kratkem prejeli v podpis pogodbe, ki bodo osnova za povračilo stroškov oz. izplačilo njihovih zahtevkov.

Rozman: Kmalu bomo potrebovali 1000 postelj za covidne bolnike

Po besedah Rozmana se pričakuje vse večji pritok bolnikov v bolnišnice. Foto: Urad vlade za komuniciranje
Po besedah Rozmana se pričakuje vse večji pritok bolnikov v bolnišnice. Foto: Urad vlade za komuniciranje

"Številke sledijo temu, kar smo predvideli, kar so preračunali matematični modeli. Dokler ne bomo učinkovito spoštovali ukrepov, se bo številka večala. Reprodukcijsko število se seveda ne bo v nedogled povečevalo, tudi v velikih državah to opažamo, neki plato se bo dosegel. Ampak višje ko bo, več nas bo to stalo – v denarju, zdravju, življenjih," je rekordne številke, ki jih je napovedal že v torek zvečer v Odmevih, na vladni novinarski konferenci komentiral direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman.

V državi imamo trenutno podvojitveno število obolelih na vsakih šest oz. teden dni, kar se odraža tudi v razmerah v bolnišnicah. "Če smo ta konec tedna potrebovali 400 bolnišničnih postelj, jih bomo konec prihodnjega blizu blizu 1000. Če gremo še en teden naprej, jih bomo lahko tudi že 2000, če se epidemija ne bo umirila. Taki rasti ne bomo mogli slediti v nedogled," je opozoril. Po njegovih besedah imajo trenutno vse bolnišnice v državi bolj ali manj enako stanje – izjema je Gorenjska, kjer je nekoliko večje število obolelih.

Strokovna skupina poziva prebivalstvo, naj se drži ukrepov, nima smisla iti v še hujše zaostrovanje, če ljudje tega ne razumemo.

Aleš Rozman o še večjem zaostrovanju ukrepov

V bolnišnicah se trudijo zagotavljati čim več postelj za bolnike s covidom-19, to pa pomeni, da morajo odpustiti bolnike z drugimi boleznimi, ki niso tako nujne. "Zdaj se ne sprašujemo več, katera bolnišnica mora koga vzeti, tudi tisti, ki niso bili toliko vešči dela z virusnimi pljučnicami in na intenzivnem oddelku, so se sprijaznili, da bodo dali vse od sebe, dobili dodatno znanje in se vključili v reševanje teh bolnikov, ki so zdaj pri nas," je opisal trenutne razmere v bolnišnicah. V tem trenutku še niso na prelomnici, ko bolnikov ne bi mogli sprejeti. Vzpostavljena sta bila tudi republiška koordinacija in dispečerski center, kjer lahko zdravniki dobijo informacije o prostih posteljah. "Bolnika se lahko usmeri tudi iz regije," je povedal. Bolnišnice pa imajo trenutno tudi dovolj zaščitne opreme.

Kot je še poudaril, se zdravstveni delavci ne bodo vdali in bodo do konca stali bolnikom ob strani. Znova pa je pozval tudi državljane, da pomagamo zdravstvu pri zajezitvi epidemije: "Držite se ukrepov, tudi tisti, ki ne verjamete v virus, verjemite vanj naslednji mesec. To se vsak dan šteje v ljudeh na intenzivnih oddelkih, v ljudeh, ki umirajo."

Če se bodo okužbe še povečevale, kakšni ukrepi vladi sploh ostanejo? "Glavna stvar, ki nam zdaj preostane, je zavest posameznikov, državljanov, da ponotranjijo te ukrepe, ki jih morajo spoštovati v dobro nas vseh. Vlada lahko zapira, kar hoče, ampak če se ljudje tega ne bodo držali, ne bo pravega učinka," je poudaril in dodal, da nekaterih tudi trenutna situacija še vedno ni streznila.

Novinarska konferenca vlade o aktualnem stanju glede bolezni -19

Največjo težavo predstavlja pomanjkanje kadra

Zmogljivosti za bolnike s covidom-19 povečujejo tudi v bolnišnici v Murski Soboti. Do 12. novembra bodo zagotovili 95 postelj za bolnike z akutno boleznijo in 12 postelj za intenzivno zdravljenje. Zasedenih imajo trenutno vseh 51 postelj na t. i. rdečem območju, na intenzivni terapiji je devet bolnikov.

Kot je za STA povedal strokovni direktor bolnišnice Daniel Grabar, so zdajšnje razmere pri njih veliko resnejše kot spomladi tako zaradi števila sumov na okužbo kot zdravljenja. Takrat niso imeli bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, saj so tiste s potrjeno okužbo premeščali v univerzitetna klinična centra v Mariboru in Ljubljani. Jeseni so postali bolnišnica za covid-19 prvega reda, do zdaj so zdravili 84 bolnikov s covidom-19. Od prvega septembra je zaradi koronavirusne bolezni umrlo 10 ljudi. Hospitalizirana je predvsem starejša populacija bolnikov, nad 70. letom starosti, večina je iz Pomurja.

Kot zelo dobra rešitev za obolele s covidom-19 se je pokazala uporaba nekdanje stavbe porodniškega oddelka, saj je ločena od drugih objektov, tako so jo lahko v celoti namenili bolnikom s covidom-19 in jih tudi ločili od drugih.

Zaradi večjih potreb so preuredili tudi infekcijski oddelek in ga prav tako v celoti namenili covidnim bolnikom. Če se razmere ne bodo izboljšale, bodo za te bolnike namenili še prostore internega oddelka. Vse bolnike, ki potrebujejo umetno predihavanje, zdravijo v enoti za intenzivno terapijo.

V Splošni bolnišnici Murska Sobota je sicer 1136 zaposlenih, na bolniškem dopustu je 60 zdravstvenih delavcev, od teh je pozitivnih na novi koronavirus 29. Kot je pojasnil Grabar, bo ob zbolevanju zdravstvenega osebja največjo težavo predstavljalo pomanjkanje kadra, zato so javno pozvali zdravstvene delavce, da se jim pridružijo in jim pomagajo premagovati trenutne razmere. Odziv je bil dober, kljub temu pa vabilo ostaja.

Čeprav so po navodilu ministrstva za zdravje odpovedali vse nenujne posege, bodo v bolnišnici še naprej opravljali zdravstvene storitve pod stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro ter ambulantne storitve pod enako stopnjo nujnosti. Poleg teh pa tudi vse storitve, za katere zdravnik meni, da bi ob opustitvi pomenile hudo poslabšanje zdravstvenega stanja bolnika.

Omejevanje števila brisov tam, kjer jih je preveč za obdelavo

Glede spremenjenega načina testiranja na novi koronavirus je Rozman razložil, da se bo število brisov omejevalo v okoljih, kjer je brisov preveč in predstavljajo preveliko obremenitev za sistem. Trenutno je namreč med velikim številom brisov že več kot tretjina pozitivnih.

Kot je pojasnil, se bodo prioritetno testirali bolniki, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Informacija o okuženosti je namreč pri njih pomembna zato, da se okužba ne širi znotraj bolnišnic. Testiralo se bo tudi zaposlene v domovih za starejše in v zdravstvu ter tiste, ki imajo zaradi službe veliko stikov. "V tistih okoljih, kjer lahko, še naprej testirajo vse, ki pridejo z respiratornimi znaki," je dodal.

Poudaril je še, da bris ni stvar, ki zdravi ali ustavlja koronavirus, ampak je pomoč pri ustavljanju epidemije, da pravilno odmerimo ukrepe. Če preplavimo sistem z jemanjem brisov, potem bomo po njegovem mnenju imeli zbrane podatke, a denar bo šel v nič. "Če bi delali 10 tisoč brisov na dan, Slovenijo to dnevno stane skoraj milijon evrov, v mesecu dni bi to znašalo več deset milijonov, kar pa so že številke, za katere bi lahko zgradili novo bolnišnico," meni Rozman.

Na robu zmogljivosti tudi v ptujski bolnišnici

S pomanjkanjem kadrov se spopadajo tudi v ptujski bolnišnici, kjer imajo hospitaliziranih že 33 akutnih bolnikov, ki prebolevajo covid-19, s čimer so že presegli vse načrtovane zmogljivosti oddelka s tovrstnimi bolniki. Direktorica bolnišnice Anica Užmah je tako že pozvala k pomoči koncesionarje in njihove zaposlene, upokojene medicinske sestre, dijake in študente.

Zaradi velikih potreb že urejajo dodatne zmogljivosti oddelka za sprejem še 40 bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, kar pa predstavlja že četrtino običajne zasedenosti postelj v njihovi bolnišnici. "Vzpostavljamo tudi intenzivno enoto za covid-19. Danes izvajamo nujne tehnične posege v prostoru, kjer bomo zagotovili ločeno obravnavo teh bolnikov," je pojasnila direktorica, ki poudarja, da obvladovanju epidemije in obolelim namenjajo vse razpoložljive resurse, vendar so zdaj že na robu zmogljivosti.

Ker za njihov zavod to pomeni izjemno veliko obremenitev, nujno potrebujejo kadrovsko pomoč, bodisi na oddelku za covid-19 ali na drugih oddelkih. Trenutno je namreč pri njih zaradi okuženosti ali tveganih stikov z okuženimi odsotnih 20 zdravstvenih delavcev.
"Dnevno se dogajajo vdori okužbe v belo cono, po vdoru na internem oddelku je sledil vdor na kirurgiji in na intenzivni. Tudi na dializi obravnavamo več okuženih bolnikov," razmere opisuje Užmahova in dodaja, da z velikimi napori za zdaj še zmorejo in zagotavljajo varnost storitev, a so zdaj skoraj popolnoma usmerjeni v obvladovanje novega koronavirusa, medtem ko v bolnišničnem delu izvajajo skorajda le še urgentno dejavnost.

Pred dnevom spomina na mrtve

Širjenje kapacitet v UKC-ju Maribor

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor zaradi nenehnega naraščanja števila bolnikov s covidom-19 za namestitev teh bolnikov pripravljajo še prostore na oddelku za pljučne bolezni, ki je na slivniškem Pohorju. Po besedah strokovnega direktorja Matjaža Vogrina bo tam prostora za dodatnih 50 bolnikov. "Četrto fazo bomo začeli takoj, ko bo treba, predvidoma na začetku prihodnjega tedna. Lahko pa se zgodi, da bodo te namestitve potrebne že konec tega tedna," je dejal v izjavi za medije.

Okužbe se širijo tudi v Domu pod gorco v Mariboru

Okužba se širi v Domu Pod

Težke trenutke pa v zaostrenih epidemioloških razmerah preživljajo tudi v domovih starejših občanov. Eden takšnih je Trubarjev dom starostnikov v Loki pri Zidanem Mostu, v katerem je trenutno okuženih 113 stanovalcev in 39 zaposlenih. Direktor doma Robert Potočnik je razmere v domu včeraj ocenil kot zelo resne, zlasti kar zadeva kader, saj je izpad zelo obsežen in zato težko obvladujejo razmere. Veseli ga, da se je v delovni proces vrnilo pet zaposlenih, ki so se že pozdravili, do konca tedna naj bi se na svoja delovna mesta vrnilo še od 10 do 15 zaposlenih.

Širjenja novega koronavirusa pa jim prav tako ni uspelo zajeziti v Domu pod gorco v Mariboru. Po tednu dni, ko so okužbo potrdili pri enem stanovalcu, je zdaj okuženih že 44 stanovalcev in 17 zaposlenih. Večina jih sicer bolezen preboleva v blažji obliki, je poročala Televizija Slovenija.

Okužbe v domu za ostarele Tezno

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.