"Številko 1200 hospitaliziranih smo dosegli oz. presegli že 12. novembra, najvišja zasedenost – 1329 hospitaliziranih – je bila 14. decembra. Največ pacientov na intenzivni negi (210) je bilo na božični večer," je dejal Robert Carotta, ki opozarja na ponoven porast hospitalizacij. Foto: UKC Ljubljana/Matej Povše

V sredo je bilo po 5637 opravljenih PCR-testih potrjenih 1415 okužb, s 5857 hitrimi testi pa je bilo odkritih še 352 okužb. Skupno je bilo tako ob 11.494 testiranjih potrjenih 1767 okužb. Delež pozitivnih izvidov PCR-testov je v sredo znašal 25,1 odstotka, pri hitrih antigenskih testih pa je bilo pozitivnih šest odstotkov izvidov. Skupno je bilo pozitivnih 15,4 odstotka brisov hitrih in PCR-testov. V sredo je umrlo 23 ljudi s covidom-19, skupno doslej 3093.

V slovenskih bolnišnicah se zdravi 1266 bolnikov, kar je 22 več kot dan pred tem. Na oddelkih za intenzivno nego se je število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 zmanjšalo za sedem. Trenutno zdravljenje v intenzivni negi potrebuje 199 ljudi. Na medicinske ventilatorje je priklopljenih 148 bolnikov, trije manj. V sredo je bilo iz bolnišnice odpuščenih 80 ljudi, sprejetih pa 121 bolnikov.

"Podatki o številu covidnih bolnikov, ki se zdravijo na navadnih ali intenzivnih oddelkih bolnišnic, kažejo, da se nikamor ne premaknemo, da smo že praktično drugi mesec na platoju od 1200 do 1300 hospitalizacij," je na novinarski konferenci dejal koordinator za covidne bolniške postelje Robert Carotta.

Po navedbah koordinatorja projekcija razvoja epidemije v tretjem valu kaže, da bo potrebnih približno 1500 posteljnih zmogljivosti, kar predstavlja 10-odstotno zvišanje že maksimalnih posteljnih zmogljivosti, ki jih je slovensko zdravstvo imelo sredi decembra. "Žal se zdi, da se ta projekcija uresničuje – časa za počitek ni. Spet se približujemo 1300 hospitaliziranim in tudi intenzivnih pacientov je 199," je dejal Carotta.

Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Na vprašanje, zakaj v Sloveniji visoke številke hospitaliziranih vztrajajo tako dolgo, medtem ko na primer na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Srbiji padajo, koordinator za covidne postelje ni imel odgovora. "Priznam, da bi pričakoval ravno obratno situacijo. Mogoče je, da se podatki skrivajo, ampak načeloma si tudi jaz ne znam razlagati te statistike," je bil odkrit.

Še vedno daleč od prvega mejnika za sproščanje

Kot je na dopoldanski novinarski konferenci povedal vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin, sedemdnevno povprečje števila okuženih na ravni države trenutno znaša 1540. "Še včeraj je bilo 1668. Se pravi, da smo še vedno precej daleč od prvega mejnika, to je 1350 okuženih, kar bi v nadaljevanju lahko omogočilo prehod v rdeče območje in sproščanje. Se pa povprečje vseeno opazno znižuje," je dejal Kacin. Dodal je, da je tudi R-reprodukcijsko število padlo pod 1 (0,99, kar je štiri odstotke manj kot dan prej).

Cepljenje proti covidu-19 so začeli tudi v Kranju, kjer vlada med prebivalci veliko zanimanje. Cepljenje poteka v preddverju občinske stavbe, nanj pa so danes naročili 350 starejših od 80 let. Na cepljenje se je na območju Zdravstvenega doma Kranj prijavilo 681 starejših od 80 let in 4190 vseh skupaj. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Cepljenje proti covidu-19 so začeli tudi v Kranju, kjer vlada med prebivalci veliko zanimanje. Cepljenje poteka v preddverju občinske stavbe, nanj pa so danes naročili 350 starejših od 80 let. Na cepljenje se je na območju Zdravstvenega doma Kranj prijavilo 681 starejših od 80 let in 4190 vseh skupaj. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

"Da bomo prvi mejnik, manj kot 1350 okužb, dosegli v najkrajšem mogočem času, se moramo dosledno držati veljavnih ukrepov in ravnati tako, kot da smo okuženi, se pravi samozaščitno," je dejal Kacin in vse, ki se bodo konec tedna odpravili na izlet v naravo, pozval k doslednemu spoštovanju ukrepov.

Po podatkih vlade 14-dnevna incidenca na 100 tisoč prebivalcev v Sloveniji znaša 1129,9.

Glede na število okužb po občinah so v sredo izstopale Ljubljana (204), Maribor (92), Krško (47), Kranj (42), Celje (41), Domžale (39), Koper (38), Novo mesto (36), Nova Gorica (33), Šentjur (31), Velenje (30), Medvode (28), Brežice (27), Žalec (24), Ptuj (21), Črnomelj in Murska Sobota (20) ter Kamnik (19).

Statistični pregled testiranj od 6. do 13. januarja 2021. Foto: Twitter/Govorec vlade za covid-19
Statistični pregled testiranj od 6. do 13. januarja 2021. Foto: Twitter/Govorec vlade za covid-19

Slabšanje razmer v goriški regiji

V sredo so ob vnovičnem testiranju zaposlenih in bolnikov na internističnih oddelkih šempetrske bolnišnice, ki jo zadnje dni pesti izbruh okužb z novim koronavirusom, potrdili 12 novih okužb. Ob opravljeni 146 PCR-testih so odkrili šest pozitivnih izvidov med bolniki in šest med zaposlenimi, so sporočili iz regijskega štaba Civilne zaščite za severno Primorsko.

Skupno se je od vdora virusa v belo cono bolnišnice na teh oddelkih doslej okužilo 26 bolnikov. Trenutno v šempetrski bolnišnici zdravijo 61 bolnikov s covidom-19, kar je največ od izbruha epidemije. Pet od teh bolnikov je v intenzivni enoti.

Skupno se je od vdora virusa v belo cono šempetrske bolnišnice na teh oddelkih doslej okužilo 26 bolnikov. Trenutno v bolnišnici zdravijo 61 bolnikov s covidom-19, kar je največ od izbruha epidemije. Pet od teh bolnikov je v intenzivni enoti. Foto: Radio Koper/Karin Zorn
Skupno se je od vdora virusa v belo cono šempetrske bolnišnice na teh oddelkih doslej okužilo 26 bolnikov. Trenutno v bolnišnici zdravijo 61 bolnikov s covidom-19, kar je največ od izbruha epidemije. Pet od teh bolnikov je v intenzivni enoti. Foto: Radio Koper/Karin Zorn

Razmere v bolnišnici so zaostrene, zaradi številnih okužb med zaposlenimi, skupaj jih je že več kot 30, so potrebne stalne reorganizacije dela in prilagajanje trenutnim razmeram. Vse nenujne posege in preglede zato odpovedujejo, a, kot je zagotovila strokovna direktorica bolnišnice, bodo vsi, ki bodo pomoč zares potrebovali, to tudi dobili.

V sporočilu so v regijskem štabu CZ-ja za severno Primorsko še zapisali, da je položaj glede okužb skrb vzbujajoč praktično v celotni regiji. V zadnjem tednu se je epidemiološka slika drastično poslabšala. Največ okuženih je sicer v dveh domovih za starejše, in sicer v Ajdovščini in Tolminu, a število aktivno okuženih narašča tudi v mestih in vaseh, primeri okužbe pa so razpršeni. V sredo se je na severnem Primorskem nadaljevalo množično testiranje s hitrimi antigenskimi testi. Skupno so opravili 318 testov, pozitivnih je bilo 20, torej 6,29 odstotka vseh. V Novi Gorici pa so danes začeli cepiti starejše, ki niso nastanjeni v domovih.

Spoštovanje ukrepov po PKP 7 nadzoruje že okoli 1500 inšpektorjev

Murskosoboška bolnišnica letos še bolj obremenjena s covidnimi bolniki

Obremenjenost se povečuje tudi v bolnišnici Murska Sobota, ki je bila že jeseni po razmerju med številom postelj in številom covidnih bolnikov najbolj obremenjena v državi. V sredo so zdravili 151 covidnih bolnikov, od tega 22 na oddelku za intenzivno terapijo.

Delež covidnih bolnikov je po besedah pomočnika direktorja za poslovne zadeve Marjana Mačka glede na razmerje postelj in bolnikov od sredine decembra lani s 33 odstotkov zrasel na 36 odstotkov sredi januarja letos. Ker so bolnišnične zmogljivosti, predvsem kadrovske, zelo preobremenjene, velja dogovor, da bodo ob usklajevanju z nacionalnim koordinatorjem za covid ob nadaljnjem povečanju bolnikov te spet premeščali v druge bolnišnice po državi, je pojasnil direktor bolnišnice Bojan Korošec.

Po oceni koordinatorja za covidne postelje Roberta Carotte jeseni vzpostavljeni sistem premeščanja bolnikov s covidom-19 sicer dobro deluje, pri tem pa nepogrešljivi del predstavlja mariborski dispečerski center, ki je od 26. oktobra do konca leta 2020 opravil 2088 intervencij, povezanih s koordinacijo covidnih bolnikov. Uredili so 534 premestitev med bolnišnicami, 951 intervencij in 231 premestitev iz domov za starejše v bolnišnice in nazaj.

Epidemija podaljšana, nekaj novosti med ukrepi

Zakaj se pomladni in jesenski val epidemije tako razlikujeta?

Slovenija je bila v prvem valu epidemije ena najmanj prizadetih držav v Evropi. Na začetku decembra pa je zasedla prvo mesto na svetu po številu dnevnih smrti ljudi s covidom-19 na milijon prebivalcev. To se že in se bo še močno odražalo pri presežni umrljivosti.

Iskanja pojasnil za zelo različne trende v spomladanskem in jesenskem oziroma zimskem delu epidemije so se lotili tudi raziskovalci Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani, ki so pregledali podatke o mobilnosti Slovencev. Ugotovili so, da se je spomladi mobilnost ljudi v Sloveniji zelo zmanjšala, v drugem valu pa je ves čas večja.

Raziskovalci so ob tem poudarili, da je bila mobilnost precej nizka novembra, ko se je mobilnost v povezavi z delovnimi mesti zmanjšala za 30 odstotkov, povezana z drugimi opravki pa za polovico. Če bi takšno zmanjšanje mobilnosti z ukrepi dosegli že sredi septembra, bi lahko imeli po modelu, ki so ga pripravili raziskovalci, v Sloveniji kar 80 odstotkov manj smrtnih žrtev covida-19.

Napovedi o tretjem valu epidemije

Sledenje stikom in izdajanje karantenskih odločb

Raziskovalci so še poudarili, da je razlika med prvim in drugim valom tudi ta, da v drugem valu epidemiologi ne sledijo tako dosledno stikom okuženih in ne izdajajo karantenskih odločb. "Ugotovitev sodelavk in sodelavcev Sledilnika je povsem na mestu. Naši problemi so se začeli takrat, ko NIJZ oz. epidemiologi niso mogli več slediti stikom, še manj njihovim povezavam. Ko se je zaradi neučinkovitega dela ministrstva za zdravje ugotovilo, da niso v stanju izdajanja karantenskih odločb – takrat so se začeli problemi. In vse to se vleče že kar nekaj časa," je ugotovitve komentiral vladni govorec Jelko Kacin.

Po besedah Jelka Kacina bo o ponovnem doslednem sledenju stikom okuženih in izdajanju karantenskih odločb mogoče razmišljati, ko bo Slovenija prešla v rdeče območje (povprečno pod 1350 okužbami dnevno v zadnjih sedmih dneh), v praksi pa se bo to lahko začelo izvajati šele v rumeni coni (povprečno pod 600 potrjenimi okužbami dnevno v zadnjih sedmih dneh).

"Takrat bodo razmere pod nadzorom. V vmesnem času ne moremo samo čakati, zato je ključna akcija, ki nas čaka, čim hitrejše cepljenje čim več prebivalcev. Zavedati se moramo – če želimo cepiti 60 odstotkov našega prebivalstva, je to 1.100.000 ljudi. Cepiti dvakrat pomeni 2.200.000 cepljenj. To bo kampanja, kakršne v Sloveniji še ni bilo," je dejal vladni govorec.