Glede na raziskavo je cepivo Pfizerja pokazalo 88-odstotno učinkovitost pri preprečevanju razvoja simptomatičnega covida-19 po okužbi z različico delta, medtem ko je bila proti različici alfa učinkovitost 93,7-odstotna.
Cepivo AstraZenece je pokazalo 67-odstotno učinkovitost proti različici delta, predtem so učinkovitost ocenjevali na okoli 60 odstotkov. Proti različici alfa je bila učinkovitost 74,5-odstotna, kar je tudi več od prej ocenjenih 66 odstotkov.
"Opazili smo samo manjše razlike v učinkovitosti cepiva po dveh odmerkih pri različici delta v primerjavi z alfa," piše v študiji, ki jo je financiral angleški zavod za javno zdravje (PHE). Študija sicer potrjuje ugotovitve PHE-ja iz maja glede učinkovitosti obeh cepiv.
Podatki iz Izraela medtem ocenjujejo nižjo učinkovitost Pfizerjevega cepiva proti simptomatični bolezni, je pa zelo učinkovito pri preprečevanju hujšega poteka bolezni.
Učinkovitost proti različici delta je precej slabša po prvem odmerku, pri Pfizerju je 36 odstotkna, pri AstraZeneci pa 30-odstotkna, poroča Reuters.
Idealen razmik osem tednov med odmerkoma Pfizerjevega cepiva
Britanski raziskovalci so ugotovili, da je za največjo koncentracijo protiteles po cepljenju s cepivom proizvajalca Pfizer/BioNTech optimalen interval osmih tednov med dvema odmerkoma.
V študijo so zajeli 503 zaposlene v britanski krovni zdravstveni organizaciji (NHS), ki so bili cepljeni med koncem leta 2020 in začetkom leta 2021, ko je bila na Otoku v porastu različica novega koronavirusa alfa.
Raziskava je potrdila, da so tako krajši kot daljši intervali med odmerkoma povzročili močan imunski odziv. Pri tritedenskem razmiku med odmerkoma je organizem cepljenega ustvaril manj protiteles kot pri desettedenskem razmiku.
Na drugi strani se je pri daljšem intervalu v primerjavi s krajšim znižala raven T-celic, vendar se je hkrati povečal delež posebnih spominskih T-celic, ki po mnenju raziskovalcev podpirajo imunski spomin, poroča BBC.
Vodja preiskave Susanna Dunachie z Univerze Oxford je na predstavitvi izsledkov poudarila, da je interval osmih tednov idealen v primeru koronavirusne različice delta.
Študija še ni bila objavljena v znanstvenih revijah niti ni bila recenzirana. Financirala jo je britanska vlada.
"Ugotovitve so izjemno pomembne ne samo za Združeno kraljestvo, ampak tudi za svet, saj nam pomagajo bolje razumeti mehaniko našega imunskega odziva na covid-19 in pomen cepljenja z obema odmerkoma," je dejala ministrica za cepiva Nadhim Zahawi.
"Ko smo hiteli, da bi cepivo ponudili vsem odraslim, smo upoštevali navodilo JCVI-ja, da skrajšamo interval z 12 na 8 tednov. Zadnja študija podpira našo odločitev," je še dejala.
Pfizer priporoča tritedenski razmik
Britanska vlada je konec leta 2020 največji dovoljeni razmik med odmerkoma povečala na kar 12 tednov. Britanski Skupni odbor za cepljenje in imunizacijo (JCVI) je pozneje priporočil osemtedenski razmik. V Združenem kraljestvu do zdaj prvi odmerek ponudili vsem starejšim od 18 let, trenutno pa ljudi spodbujajo, da prejmejo drugi odmerek osem tednov po prvem, poroča BBC.
Evropska agencija za zdravila (EMA) je sicer januarja sporočila, da mora posameznik za polno zaščito drugi odmerek prejeti največ 42 dni oz. šest tednov po prvem.
Proizvajalec Pfizer je marca letos v izjavi za javnost sporočil, da je optimalni razmik med odmerkoma njihovega cepiva 21 dni, saj so v tem razmiku cepivo prejeli tudi udeleženci tretje faze kliničnih študij, ki so pokazale na 95-odstotno učinkovitost cepiva, piše na njihovi spletni strani.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje