Pogovor s Tomažem Gantarjem
Gantar za čimprejšnjo in popolno ustavitev javnega življenja

Minister za zdravje Tomaž Gantar je v pogovoru za Večer dejal, da bi morali čim prej popolnoma ustaviti javno življenje v državi. "Čas za to odločitev je dober. Pred nami je teden šolskih počitnic, tako da lahko državo zapremo brez večje škode, in če dodamo še en teden, mislim, da bi se stvari dale obvladovati," je dejal po poročanju časopisa. Problem, ki ga trenutno vidi minister, je, da bodo šele čez deset ali 14 dni vedeli, ali bodo ukrepi, ki jih je v zadnjih dneh sprejela vlada, učinkovali. "Za nas bi bilo zelo obremenjujoče, če bi čez 14 dni ugotovili, da sprejeti ukrepi niso zadostovali in bi prišli do točke, ko zdravstvo ne bo več zmoglo zdržati obremenitev. Vsi se bojimo, da bi prišli do točke, ko ne bi več imeli rešitev, zato je danes rešitev zgolj in samo v omejitvi stikov," je dejal

"V tem trenutku ni države v Evropi, ki se ne bi soočala s podobnim porastom, kot je v Sloveniji. Kar ne preseneča – glede na to, da imamo odprte meje in da poteka krivulja epidemije na neki podoben način –, res pa je, da so manjše razlike pri dnevnem številu okuženih. Žal se tudi mi iz dneva v dan soočamo z vedno večjim številom, tudi z rekordnimi številkami," je pojasnil minister za zdravje Tomaž Gantar.

Foto: Televizija Slovenija
Foto: Televizija Slovenija

"Pred kratkim smo sprejeli ukrepe, ki pa večjih učinkov v naslednjem tednu ne morejo pokazati. Številke nas skrbijo zaradi tega, ker še vedno opažamo, da se nedosledno držimo pravil, ki lahko edina privedejo do uspešnih rezultatov. V Kopru se ljudje ne držijo navodil, so brez mask, lokali so polni," je opomnil minister za zdravje.

"Kar nas skrbi, je to, da je delež pozitivnih primerov že 25 odstotkov, kar je visoka številka in ne kaže na umirjanje epidemije. Če v prvem valu veliko odgovorov na ključna vprašanja, kaj covid pomeni, ni bilo, kljub vsemu danes vemo več, zato lahko reagiramo na drugačen način. Če smo v prvem valu prekinili skoraj ves redni program, skušamo sedaj na eni strani vzdrževati zdravstveni sistem zaradi drugih bolezni in zagotavljati zadostno število postelj za covidne bolnike," je dodal.

Vzdrževanje zdravstvenega sistema

"Vsak bi se moral ravnati, kot da je okužen. To je v tem trenutku edina pot, da lahko okužbe v državi omejimo. Količina virusa je trenutno taka, da sledenje kontaktov ni več možno. Žal nismo izkoristili velike možnosti za uporabo aplikacije, ki bi nam lahko pomagala – še vedno imamo nekaj časa, da tudi tukaj napravimo korak naprej. Na drugi strani je bolezen še vedno na neki način neznanka, je nepredvidljiva, čeprav ocenjujemo, da je rizična predvsem za starejše, zbolevajo tudi mlajši. To velja upoštevati pri sprejemanju vsega, kar sprejemamo. Vse znanje usmerjamo v to, da bi začaran krog okužbe uspeli prekiniti, ravnamo podobno kot številne druge države, ki sprejemajo ukrepe, ki pomenijo omejitve, ker določeni ne spoštujejo navodil," je naštel.

V slovenskem zdravstvu je, kot pravi minister za zdravje, na razpolago (brez psihiatrije) 7522 postelj. "Lahko ste prepričani, da od teh 7522 postelj ne bo večjega problema zagotoviti vsaj 10 odstotkov, pomeni 700 postelj ali pa tudi še kaj več," je zagotovil.

Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Stroka je nagnjena k bolj restriktivnim ukrepom

Minister Gantar je sicer dopoldne izrazil mnenje, da bi morali čim prej popolnoma ustaviti javno življenje v državi.

"Sam sem odgovoren, da bo sistem deloval in da ne bo prišlo do kolapsa. Da je potreben "lockdown", je moje osebno mnenje. V tem trenutku lahko vsem zagotavljam, da bodo deležni zdravljenja, po potrebi sprejeti v bolnišnico. Če epidemije ne bi obvladali, potem ni več druge rešitve. Znotraj stroke ves čas poteka intenzivna razprava, mnenja so različna, večinoma je stroka nagnjena k bolj restriktivnim ukrepom," je odgovoril na vprašanje, ali vlada znova razmišlja o popolni zaustavitvi javnega življenja.

Do katere mere se lahko povečajo kapacitete v intenzivnih enotah?

"Če gledamo današnjo zasedenost, mislim, da lahko te številke podvojimo. Številke, ki se gibljejo med 100 in 150, so povsem dosegljive. Ni omejitev samo prostor, ampak usposobljen kader. Zato poskušamo z ukrepi, da do tega ne bi prihajalo. V tem obdobju je bilo manj zelo zahtevnih bolnikov, ki bi potrebovali zahtevno zdravljenje, se pa lahko situacija zelo hitro spremeni," je poudaril Gantar.

V torek je bil pozitiven vsak četrti test

Potrjene 1503 okužbe, 10 bolnikov umrlo

V torek so opravili 5891 testov na novi koronavirus, 1503 izvidi so bili pozitivni, kar je 25,51 odstotka, poroča sledilnik za covid. Virus se kljub večdnevnemu delovanju novih ukrepov očitno hitro širi.

Sledilnik za covid je objavil sveže podatke o širjenju novega koronavirusa. V torek so opravili 5891 testov na novi koronavirus. Pozitivnih izvidov testov je bila kar četrtina. Potrdili so torej 1503 nove okužbe, število aktivnih primerov se je povečalo na 8860. V bolnišnicah se zdravi 333 ljudi s covidom-19, na intenzivni negi 55. Deset bolnikov s covidom-19 je umrlo, kar je skupno številko povečalo na 202.

14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev je narasla na 423.

V Sloveniji je le še šest občin brez potrjenega aktivnega primera okužbe.

1503 okužbe je skoraj enkrat več kot v ponedeljek, ko je bilo okužb 794. Število dnevno odkritih okužb torej skokovito narašča. Pri tem je treba poudariti, da se odkrije in potrdi le del dejanskih okužb v populaciji. Strokovnjaki so pred dnevi dejali, da je okužen odstotek slovenske družbe, torej nekje 20.000 ljudi, delež se je odtlej najbrž še povečal.

Kacin. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Kacin. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Kacin: Razmere so resne

Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je na konferenci dejal, da velika večina razume in spoštuje ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa, tudi omejitev gibanja v nočnem času. "Nekaj posameznikov pa je včeraj zvečer še enkrat pokazalo, da ne razumejo ali pa nočejo razumeti, da so razmere zelo zahtevne in da terjajo pomoč vseh nas."

"Rasteta nam tako število okuženih kot žal tudi delež okuženih. Pozitiven je že vsak četrti opravljeni test."

Po vsej državi, še posebej pa na Gorenjskem, ki ima med vsemi regijami trenutno tudi najvišjo incidenco, se pojavljajo nova, lokalna žarišča. To so Železniki, Kranj, Kamnik, Jesenice pa tudi Novo mesto, Murska Sobota, Prevalje, Krško, še vedno ostaja žarišče Škofja Loka, pa tudi Ljubljana in Maribor.

"Razmere so resne. Če želimo zamejiti in upočasniti širjenje virusa, bomo morali pri tem pomagati vsi, vsak na svoj način. Delodajalce zato na tem mestu vnovič pozivam, da če je le mogoče, delo organizirajo na način, da lahko zaposleni delajo od doma," je dejal in dodal, da je ključno v tem trenutku – ob upoštevanju siceršnjih priporočil za preprečevanje širjenja virusa – tudi čim bolj omejiti medsebojne stike.

V torek je bilo v skladu z načrtom za ukrepanje v razmerah epidemije na državni, regijski in občinski ravni angažiranih 1242 pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč, predstavnikov

javnih služb in drugih, je naštel vladni govorec.

Tatjana Lejko Zupanc z ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (levo). Foto: BoBo
Tatjana Lejko Zupanc z ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (levo). Foto: BoBo

Tatjana Lejko Zupanc: Čas je, da Slovenci stopimo skupaj

V UKC-ju Ljubljana so še zjutraj imeli 92 odraslih bolnikov in pet otrok s covidom-19. 21 ljudi je na intenzivni negi, večina jih je na umetnem predihavanju. Dva človeka sta na "zunajtelesni oksigenaciji", je na novinarski konferenci po videopovezavi povedala predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC-ja Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc.

Pospešeno širjenje zmogljivosti, težava ostajajo kadri

UKC Ljubljana se pospešeno pripravlja na odprtje dodatnih zmogljivosti, kar je bilo načrtovano. Dodatno bodo vzpostavili postelje na infekcijski kliniki, še en oddelek na ortopedski kliniki so že odprli in ga bodo še širili. Ortopedija bo zato delno zmanjšala dejavnosti.

Širijo se tudi na zmogljivosti v bolnišnici Petra Držaja, kjer bodo na začetku naslednjega tedna dodali postelje za covid – najprej v centru za geriatrijo.

Po vseh teh širitvah bo imel UKC LJ za covidne bolnike med 40 in 50 posteljami za intenzivno nego in 170 navadnih postelj, za kar na UKC-ju upajo, da bo dovolj za prebroditev največje krize.

Kako se bodo v bolnišnici spoprijeli z navalom obolelih, če bo število dnevno okuženih vztrajalo pri 1500 ali celo več? Prostora za dodatno širitev je še nekaj, saj elektivni programi še niso ustavljeni. Veliko večja težava so kadri, teh je premalo in so preobremenjeni. Obstoječi zaposleni bodo pač "naredili vse, kar je v človeški moči". Delali bodo prek polnega delovnega časa, vse dni, in to v t. i. ruskih turnusih (12 ur). Mogoča je prepoved dopustov. Da bi razbremenili bolj usposobljene kadre, so k pomoči tudi pozvali upokojence, prostovoljce, pa tudi študente zadnjih letnikov medicine in zdravstvene nege.

Poziv zdravnice sodržavljanom

Tatjana Lejko Zupanc je sodržavljane pozvala, naj vsak stori, kar je v njegovi moči za manjše širjenje okužbe. "Izogibajte se gneči, ljudem brez maske in delajte doma, če je to mogoče." Zdaj je čas, da Slovenci stopimo skupaj in storimo vse, kar lahko v skupnem boju proti novemu koronavirusu, je sporočila.

Na novinarsko vprašanje, ali bi morali v tem trenutku popolnoma ustaviti javno življenje, ni neposredno odgovorila. Dejala je, da je javno življenje že zdaj "na neki način" ustavljeno. Opozorila je, da popolna ustavitev povzroči težave tudi na drugih področjih. Kot primer je navedla vrtce. "Številni zaposleni v zdravstvu imajo tudi majhne otroke. Kako bodo zdaj organizirali varstvo? Vsakega od njih krvavo potrebujemo."

Se bližamo točki, ko bo treba izbirati, kdo ima prednost pri zdravljenju, kot smo to v prvem valu videli v Italiji? "Še zdaleč nismo tam, in če se bo dalo, bomo to tudi preprečili," je odgovorila Lejko Zupančeva. Če pa bi se to zgodilo, so etična stališča komisije za medicinsko etiko zapisana dokaj jasno, je dodala. "Upam in mislim, da do tega ne bomo prišli."

Kaj storiti, če ni odločbe?

Negotovost zaradi karanten: "Vprašljiv je pravni status ljudi, ki ostanejo doma, če niso zboleli"

Ljudje se spopadajo s težavo, kaj storiti, če pridejo v tvegan stik z okuženim, pa ne dobijo obravnave epidemiologa (več na povezavi desno). Lejko Zupančeva je odgovorila takole: "Če je šlo za visokotvegani stik (nihče ni nosil maske na razdalji, manjši od metra in pol, več kot 15 minut), bi bilo dobro, da se ti ljudje vsaj 7 dni samoosamijo. Če imate doma bolne ljudi, se poskusite z delodajalcem dogovoriti za delo od doma, tudi če niste dobili odločbe. Mislim, da bodo našli pravno rešitev za ostajanje doma za najbolj tvegane stike, tudi če ni bilo odločbe."

Kakovost oskrbe bolnikov se bo poslabšala

UKC Maribor potrebuje kadrovske okrepitve

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor trenutno zdravijo 42 akutnih bolnikov s covidom-19 ter 10 bolnikov, ki zaradi te bolezni potrebujejo umetno predihavanje, je povedal strokovni direktor UKC-ja Maribor Matjaž Vogrin in dodal, da zdravniki, medicinske sestre in drugo osebje delajo s polno paro, saj hkrati skrbijo še za preostale bolnike.

Vogrin je namreč poudaril, da se v njihovi bolnišnici v času epidemije ne ukvarjajo zgolj z bolniki s covidom-19, pač pa ta trenutek zdravijo okoli 800 preostalih bolnikov, v enakem času lani pa je teh bilo okoli tisoč.

"Gre za najtežje bolnike, ki nujno potrebujejo bolnišnično zdravljenje in se zdravniki tudi pri njih, hkrati z bolniki s covidom-19, borijo za njihova življenja. Bolnišnica ves čas in kolikor je to mogoče, dela na maksimalnih obratih," je dejal Vogrin. Po njegovih besedah samo danes delajo brez 102 ljudi, od tega 12 zdravnikov in 64 medicinskih sester.

Ker mariborski center nujno potrebuje dodatne kadrovske okrepitve, se je ta teden s prošnjo za pomoč obrnil na zdravnike koncesionarje v regiji, a so do zdaj pozitiven odgovor prejeli samo od treh, ki se bodo vključili bodisi v urgentni center bodisi v zdravljenje bolnikov s covidom-19.

Vogrin pričakuje, da se bo to v naslednjih dneh spremenilo, saj se mora po njegovem mnenju v zdajšnjih razmerah celotno zdravstvo enakomerno vključiti v zdravstvene procese. V tem trenutku je prioriteta številka ena epidemija covida-19, ki se hitro stopnjuje, je dejal.

Postregel je s skrb vzbujajočo napovedjo pričakovanega števila bolnikov pri njih v primeru scenarija 1100 bolnikov dnevno, kar bi pomenilo skoraj 200 bolnikov na akutnem oddelku in več kot 40 takih, ki bi potrebovali intenzivno terapijo. Ker je danes številka presegla že 1500 okuženih v enem dnevu, bi tudi številke hospitaliziranih lahko bile še bistveno višje.

V bolnišnici se pripravljajo na različne scenarije, pripravljajo dodatne prostore, ki bi zadoščali za obravnavo 100 akutnih in 24 bolnikov na intenzivni negi, vendar je že zdaj jasno, da bo dejansko število še bistveno večje.

Standard obravnave bolnikov bo padel

"Glavna težava je ta, da bo standard obravnave bolnikov v prihodnje zagotovo padel. Doslej je bila namreč obravnava teh bolnikov na vrhunski ravni, kar potrjujejo rezultati zdravljenja v naši državi in primerjava z drugimi državami, kjer so številke umrlih na milijon prebivalcev višje," je dejal strokovni direktor, ki se boji, da bodo v naslednjem obdobju rezultati slabši, zdravniki pa bodo morali odločitve sprejemati v naglici.

Vogrin je bil neposreden in je dejal, da ko bodo pri njih presegli 80 ali 100 akutnih bolnikov ter 25 na intenzivni terapiji, se bodo standardi zagotovo znižali. Zato je javnosti še enkrat sporočil, da se mora zavedati nevarnosti v primeru dokončne eskalacije epidemije, kakor se je zgodilo v Belgiji, na Nizozemskem in še kje.

Če bi se izkazale potrebe po tem, bi lahko bolnike začeli nameščati tudi v športne dvorane in podobne prostore, vendar je največja težava po njegovem mnenju v kadrih, na določeni stopnji pa se lahko pojavijo tudi težave zaradi pomanjkanja opreme.

"Nismo pričakovali tako visokega vala, ki je že zdaj na višji ravni kot prvi, pričakujemo pa vsaj še štirikrat višjega v prihodnjih dneh oziroma tednih. Ne želim si, da bi morali uporabiti telovadnice, nisem pa prepričan, da bo tako," je še dodal Vogrin.

Predstojnica oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja Nina Gorišek Miksić je povedala, da je priliv novih bolnikov vsak dan večji, zato zelo zaskrbljeno gledajo v naslednje dni. Kot je dejala, se zavedajo, da se bo stanje dramatično poslabšalo že v naslednjih dveh ali treh tednih, kar potrjuje tudi dogajanje v drugih evropskih državah.

Ptujska bolnišnica. Foto: Televizija Slovenija
Ptujska bolnišnica. Foto: Televizija Slovenija

Na internem oddelku ptujske bolnišnice trenutno devet okuženih

Na internem oddelku ptujske bolnišnice, kjer je ta teden prišlo do vnosa novega koronavirusa med bolnike, so do zdaj opravljena testiranja pokazala devet okužb med bolniki, ki so jih že premestili na razširjeni oddelek za bolnike s covidom, je danes povedal strokovni vodja bolnišnice Teodor Pevec. Okužena je tudi ena izmed zaposlenih, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Kot je dodal Pevec, imajo na oddelku za bolnike s covidom-19 22 bolnikov, drugi bolniki z internega oddelka pa so za zdaj negativni in ležijo v sivem območju, kjer bodo v naslednjih dneh odvzeli še dodatne brise, zdravstveno osebje pa z njimi ravna, kot da so pozitivni.

"S tem je pomembno, praktično za tretjino, zmanjšan obseg internega oddelka, stvari pa se hitro poslabšujejo," je dejal Pevec in povedal, da so po posvetu z epidemiologi testirali predvsem bolnike.

Podvojene dnevne okužbe, kmalu zaprtje javnega življenja?