Foto: Televizija Slovenija
Foto: Televizija Slovenija

Kakšne pravice in dolžnosti imajo delavci v času epidemije novega koronavirusa:

(Viri: Ministrstvo za delo, Inšpektorat RS za delo, ZSSS)

Delo od doma

Sindikat zaradi podaljšanja delovnega časa napoveduje stavko

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) ob izjemnih okoliščinah omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja dela na drugem kraju, tudi od doma. Kraj dela se lahko začasno spremeni tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo izjemne okoliščine. Delodajalci so v vsakem primeru dolžni zagotavljati varne pogoje dela na domu.

Delo od doma je plačano 100-odstotno.

Prerazporejanje delovnega časa

ZDR delodajalcu omogoča tudi začasno prerazporejanje delovnega časa, če je to predvideno in določeno v pogodbi o zaposlitvi ali kolektivni pogodbi.

V določenem obdobju podjetje tako lahko zaposlenemu odredi krajši delavnik, s tem da se v obdobju šestih mesecev ali enega leta povprečni delovni čas izravna na 40 ur tedensko. Pri izravnavanju pa delovni čas ne sme presegati 56 ur tedensko.

Opravljanje drugega dela

Delodajalec lahko delavcu ob izjemnih okoliščinah odredi opravljanje dela, ki ni določeno v pogodbi o zaposlitvi. Varnostniku na vhodu podjetja denimo lahko naloži merjenje telesne temperature obiskovalcem, a mora hkrati poskrbeti za ustrezne zaščitne ukrepe.

Dodatki

Posebni dodatki zaposlenim, tudi tistim, ki so v času epidemije bolj izpostavljeni, po zakonu o delovnih razmerjih ne pripadajo.

So pa denimo zaposleni, ki delajo na domu in uporabljajo lastno orodje, naprave in predmete, upravičeni do nadomestila, ki na mesečni ravni znaša največ do dva odstotka povprečne slovenske plače.

Vrsta zakonodajnih ukrepov za blaženje posledic epidemije

Izolacija delavca na zahtevo delodajalca

Delodajalec mora zaposlenemu, ki ga preventivno napoti na večdnevno izolacijo na dom, hkrati pa podjetje normalno obratuje, izplačati nadomestilo v vrednosti 100 odstotkov plače. Za ta čas mu ne sme enostransko odrediti letnega dopusta.

Karantena

Zaposleni v primeru karantene, ki mu jo odredi minister za zdravje, pa je upravičen do 80-odstotnega nadomestila plače, ki ga bo po interventnem zakonu, o katerem bo DZ odločal danes, v celoti poravnala država.

Nezmožnost prihoda na delo

Delavec lahko po ZDR-ju upraviči svojo odsotnost z dela zaradi nastanka višje sile. Sem sodijo nezmožnost prihoda na delo zaradi zaustavitve javnega prometa, zaprtja meja ali varstva otroka do petega razreda, ko so zaprte šole in vrtci.

V vsakem izmed teh primerov je zaposleni, če ne sam ne njegov delodajalec ne najdeta druge rešitve, ki bi mu omogočila opravljanje delovnih obveznosti, upravičen do nadomestila v vrednosti 50 odstotkov plače oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače.

Dopust

Kako ravnati, da se ne okužite, in kaj storiti, če sumite, da ste se

Številna podjetja zaradi posledic epidemije nimajo več dela oz. je tega manj, zato nekateri delodajalci od zaposlenih pričakujejo koriščenje letnega dopusta. A delodajalec dopusta po ZDR-ju ne sme odrejati enostransko, temveč to lahko stori le v dogovoru z delavcem. Pri tem mora upoštevati temeljni namen dopusta – možnost za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske obveznosti.

Zaradi uresničitve potreb delovnega procesa pa lahko podjetje določi tudi kolektivni dopust. A tudi pri tem ne sme omejiti ali negirati pravice delavca do letnega dopusta zaradi počitka in rekreacije ter družinskih obveznosti. To pomeni, da mora zaposlenemu omogočiti tudi izrabo ustreznega dela letnega dopusta v času, ki ustreza delavcu.

Dopust je plačan 100-odstotno.

Neplačana odsotnost z dela

Neplačana odsotnost (t. i. neplačani dopust, izredni dopust) je možnost odsotnosti z dela, ki je v interesu delavca in je delodajalec ne more odrediti enostransko.

Kronični bolniki

Kroničnim bolnikom zdravniki v času epidemije priporočajo samoosamitev, a ne morejo v bolniški stalež, ker (še) niso bolni. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) jim priporočajo, naj pridobijo pisno mnenje osebnega zdravnika o tem, da v primeru okužbe s koronavirusom obstaja možnost poslabšanja njihovega zdravstvenega stanja, s tem seznanijo delodajalca in ga prosijo, naj jim odredi čakanje na delo doma.

Delodajalec mora skladno z zakonom o varnosti in zdravju pri delu ob resni, neposredni in neizogibni nevarnosti z ukrepi in navodili delavcem omogočiti, da ustavijo delo in se napotijo na varno, poudarjajo.

Bolniška odsotnost

Okuženi ali zboleli za novim koronavirusom imajo pravico do bolniške odsotnosti. Prvih 90 dni jim pripada 90-odstotno, nato 100-odstotno nadomestilo plače.

Odpuščanje

Delodajalec se lahko zaradi bistveno zmanjšanega obsega odloči za odpuščanje iz poslovnega razloga in prenehanje delovnega razmerja po izteku odpovednega roka. Ob tem je dolžan odpuščenemu delavcu izplačati odpravnino.

Zaposleni ima sicer pravico predlagati posamezne ukrepe v povezavi z delovnim razmerjem, ki jih delodajalec, če so primerno obrazloženi in utemeljeni, lahko upošteva.

S sporazumno prekinitvijo delovnega razmerja delavec ostane brez nadomestila

Na Inšpektoratu RS za delo delavce opozarjajo, naj ne podpisujejo sporazumov o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, če tega ne želijo, saj bodo ostali brez nadomestila za brezposelnost in z izjemo tistih, ki se upokojujejo, tudi brez odpravnine. Svetujejo še, naj ne podpisujejo praznega lista papirja, ki se pozneje lahko uporabi proti njihovi volji.

Delodajalci morajo v primeru, ko želijo, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati prej, kot je v njej določeno, to pogodbo odpovedati, zakon o delovnih razmerjih pa predvideva več vrst odpovedi. Delodajalci tako lahko delovno razmerje odpovejo zaradi nesposobnosti, krivdnega razloga ali poslovnega razloga. Če pri odpovedi kršijo postopek, se lahko delavci obrnejo na inšpektorat, utemeljenost razloga pa lahko presoja delovno sodišče.

Zakon pa opredeljuje tudi sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pri čemer pogodba preneha veljati s pisnim sporazumom med delodajalcem in delavcem. "Sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, ni veljaven," poudarjajo na inšpektoratu in dodajajo, da mora delodajalec delavca ob prenehanju delovnega razmerja pisno obvestiti tudi o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti.

"Pogoj za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je, da ni dosežen s silo, grožnjo ali prevaro, da ni sklenjen v zmoti oziroma da je prost vseh napak volje," navajajo. Ob tem pojasnjujejo, da se delodajalec s tem, ko doseže sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, izogne zakonsko določenim pogojem, pod katerimi sploh lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, pa tudi odpovednemu roku.

Na inšpektoratu opozarjajo še pred odjavami iz zavarovanj v času trajanja delovnega razmerja. Takšno ravnanje predstavlja zaposlovanje na črno, pravijo. Za nadzor nad zaposlovanjem na črno je sicer pristojna Finančna uprava RS. Kot so še dodali, se inšpektorat z opozorili odziva na mogoče dogajanje ob vse večjih težavah gospodarstva zaradi epidemije novega koronavirusa.