Spremenjeni protikoronski ukrepi
Pahor napovedal novo srečanje o strategiji

Predsednik države Borut Pahor je med obiskom Zasavja naslednje srečanje o strategiji boja z epidemijo napovedal za 7. april na Brdu pri Kranju. Po predvidevanjih bo Slovenija takrat sredi tretjega vala, kar bo terjalo skupen strokovni in politični premislek ob upoštevanju vseh dobrih in slabih izkušenj, so sporočili iz Pahorjevega urada.

Vlada je popoldne sprejela nekaj ukrepov, do nedelje pa bo o morebitnih omejitvah odločala še enkrat. Po neuradnih podatkih portala Siol.net bi lahko strokovna skupina ministrstva za zdravje predlagala, da bi od 1. do 12. aprila popolnoma zaprli državo. Vlada predsedniku republike Borutu Pahorju predlaga, naj še pred nedeljo skliče nov sestanek s predsedniki parlamentarnih strank, je poročala TV Slovenija.

Bi glede na slabšajoče razmere morali zapreti državo? Predstojnica infekcijske klinike na UKC-ju Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je za Odmeve dejala, da bi morda sledili zgledu Nemčije, kjer so predlagali podaljšanje velikonočnih praznikov in priporočili državljanom, naj se v tem času čim manj družijo. "To bi lahko bil en tak ukrep, ki bi pretrgal verigo kroženja virusa," je povedala Lejko Zupančeva. Poudarila je, da je to njeno osebno mnenje, glede načina spopadanja z epidemijo se mnenja krešejo tako v stroki kot zunaj nje. (Predlog je sicer nemška vlada umaknila).

Rdeče regije so po novem statistične regije obalno-kraška, koroška in goriška. Potovanje iz teh regij in vanje bo omejeno. Določene so izjeme. Posameznik mora imeti ob prehodu dokazilo, s katerim dokaže upravičenost do uveljavljanja izjeme, in lastnoročno podpisano izjavo.

Vlada spreminja strategijo cepljenja: prioriteta starejši od 60, nato pa še starejši od 50 let

Nočna omejitev gibanja bo veljala od 22. do 5. ure.

V rumenih regijah terase lokalov ostajajo odprte, prav tako ni načrtovanih sprememb pri obliki pouka.

Za vstop v Slovenijo bo razen izjem potreben negativen izvid PCR-testa. Enako velja za prekinitev karantene.

Navedene spremembe začnejo veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu in bodo veljavne do 2. aprila.

Glede na odločitev vlade oseba ob vstopu v Slovenijo ne bo napotena v karanteno na domu, če bo predložila negativni rezultat testa PCR, ki ni starejši od 48 ur, potrdilo o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od 21 dni, vendar ni starejši od šest mesecev, ali potrdilo zdravnika, da je prebolela covid-19 in od začetka simptomov ni minilo več kot šest mesecev.

Prav tako v karanteno ne bo napotena oseba z dokazilom o cepljenju proti covidu-19, s katerim dokazuje, da je od prejema drugega odmerka cepiva proizvajalcev Biontech/Pfizer preteklo najmanj sedem dni ali proizvajalca Moderna najmanj 14 dni, od prejema prvega odmerka cepiva proizvajalca AstraZeneca pa najmanj 21 dni. Vlada je tudi odločila, da lahko karanteno na domu oseba prekine samo z negativnim rezultatom testa PCR.

Sedemdnevni negativni rezultat hitrega testa med dokazili za vstop v Slovenijo ostaja za pet kategorij, in sicer za dnevne delovne migrante, dnevne šolarje, starejše od 13 let, osebo, ki prevaža dnevnega šolarja, osebo, naročeno na zdravstveno storitev v Sloveniji, in osebo, ki prihaja iz druge članice Evropske unije ali schengenskega območja, kjer je opravljala varstvo in pomoč.

Vlada je še odločila, da dvolastniki ali najemniki zemljišča na obmejnem območju za prestop meje ne bodo več potrebovali sedemdnevnega negativnega testa. Tako se vstop v Slovenijo brez napotitve v karanteno na domu dovoli tudi dvolastniku ali najemniku zemljišča v obmejnem območju ali na obeh straneh državne meje, ki prehaja državno mejo s sosednjo državo zaradi opravljanja kmetijsko-poljedelsko-gozdarskih del in se vrača čez mejo najpozneje v desetih urah po prehodu meje.

Po današnji seji vlade je nekaj sprememb tudi na rdečem seznamu držav. V Avstriji so rdeče obarvane vse dežele razen Predarlske, v Italiji vse dežele razen Sardinije, v Španiji pa so z rdečega seznama črtane regije Kantabrija, Extremadura, Galicija, Balearski otoki, Murcia in Navarra.

Posodobljena strategija cepljenja

Vlada je zaradi spremenjenih epidemičnih razmer posodobila nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19. Tako se spreminjajo prednostne skupine za cepljenje, med drugim so višje na prioritetni lestvici uvrščeni starejši od 60 let. Spremembe strategije bodo začele veljati v ponedeljek.

Na prvem mestu so med prednostnimi skupinami še vedno zdravstveni delavci in sodelavci ter zaposleni in oskrbovanci v domovih za starejše in socialnovarstvenih zavodih.
Nato sledijo starejši od 70 let in več, posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost, zaposleni v vzgoji in izobraževanju, diplomati in drugi uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve in drugih ministrstev, ki potujejo zaradi predsedovanja EU-ju, pa tuji diplomatski predstavniki Slovenije ter pripadniki Slovenske vojske, ki odhajajo na mirovne misije v tujino. Po novem so v to skupino uvrščeni tudi udeleženci olimpijskih iger, ki bodo letos na Japonskem, ki so bili v besedilu strategije iz 1. marca uvrščeni v zadnjo prednostno skupino.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Ko bodo cepili drugo skupino, bodo na vrsto prišle osebe, stare 60 let in več, kronični bolniki, stari od 18 do 64 let, ki sicer ne sodijo v skupino posebej ranljivih kroničnih bolnikov.

V četrti prednostni skupini so poslanci DZ-ja in državni svetniki ter del strokovnih služb, vlada in zaposleni na ministrstvih, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje vlade, predsednik in urad predsednika republike, župani in direktorji občinskih uprav, ustavno sodišče in zaposleni v sodstvu, ki izvajajo naloge, nujne za delovanje pravosodnega sistema, zaposleni v upravi za zaščito in reševanje ter policiji in Slovenski vojski.

Nato bodo lahko cepljeni zaposleni v sektorjih energetike, prometa, prehrane, farmacevtske industrije in farmacevtske veletrgovske dejavnosti, preskrbe s pitno vodo, financ, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov ter drugi zaposleni, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje države, zaposleni in prostovoljci v organizacijah in združenjih, ki nudijo neposredno pomoč kroničnim bolnikom, odvisnim od drog, in drugim ranljivim skupinam.

Potem bo sledilo cepljenje preostalega prebivalstva po vrstnem redu prijav.

Umar napoved letošnje rasti BDP-ja zvišal na 4,6 odstotka

Podaljšanje nekaterih gospodarskih protikoronskih ukrepov

Vlada je podaljšala ukrep izredne pomoči mesečnega temeljnega dohodka in ukrep v obliki delno povrnjenega izgubljenega dohodka za samozaposlene in družbenike za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka do konca junija.

Do konca junija je podaljšala tudi ukrepe na področju postopkov zaradi plačilne nesposobnosti in na davčnem področju, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Vlada je sprejela spremenjeni sklep o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 in zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19, ki jih je sprva podaljšala do konca marca, zdaj pa do konca junija.

Kot so pojasnili, je bil v okviru drugega zakona določen ukrep pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, ki je namenjen ne le omenjeni ciljni skupini, ampak tudi preostalemu gospodarstvu. Ker se epidemija še ni končala, se pojavljajo primeri, ko delavec dela ne more opravljati zaradi višje sile, ki je posledica omejevalnih ukrepov.

Mesečni temeljni dohodek

Za ukrep izredne pomoči mesečnega temeljnega dohodka in ukrep pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov je določeno upravičeno obdobje treh mesecev, od oktobra do konca decembra 2020 lani, z možnostjo podaljšanja za največ šest mesecev. Za ukrep v obliki delno povrnjenega izgubljenega dohodka za samozaposlene in družbenike za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka pa je upravičeno obdobje od septembra do konca decembra lani, z možnostjo podaljšanja za največ šest mesecev.

V okviru prvega vala epidemije spomladi lani so izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka 700 evrov koristili upravičenci (samozaposleni, družbeniki), in sicer 51.501 upravičencev v vrednosti 82,4 milijona evrov. V okviru drugega vala lansko jesen je to obliko pomoči koristilo skoraj 37.984 upravičencev v vrednosti 117,3 milijona evrov.

Ukrep delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otrok je koristilo več kot 3638 upravičencev v vrednosti 1,6 milijona evrov. Ukrep delnega povračila nekritih fiksnih stroškov pa več kot 13.000 upravičencev v vrednosti 133,9 milijona evrov.

Kaj bo s subvencioniranim čakanjem na delo

Vlada medtem ukrepa subvencioniranja čakanja na delo, ki velja do konca aprila, danes (še) ni podaljšala. Minister za delo Janez Cigler Kralj je sicer prejšnji teden na novinarski konferenci povedal, da je zaradi epidemioloških razmer vladi predlagal tudi podaljšanje tega ukrepa.

Ker so zaradi epidemioloških razmer še vedno omejene nekatere gospodarske dejavnosti, zaradi česar se davčni zavezanci spopadajo s težavami pri pridobivanju prihodka in plačilu davčnih obveznosti, je vlada do konca junija podaljšala veljavnost ukrepov iz 67. in 68. člena zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19.

Odplačevanje obveznosti in plačilna nesposobnost

Ukrepi davčnim zavezancem omogočajo lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti, to je odlog oziroma obročno plačilo davka, prispevkov, akontacij davka in davčnega odtegljaja, za čas odloga in obročnega plačila pa se davčnemu zavezancu ne zaračunajo obresti, so pojasnili.

Vlada je sprejela tudi sklep o podaljšanju ukrepov na področju postopkov zaradi plačilne nesposobnosti. Do konca junija je poslovodstvo družbe, tako kot je bilo v obdobju prvega vala epidemije, začasno razbremenjeno obveznosti vložiti predlog za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije in če obstajajo obeti, da bo družba lahko položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti odpravila.

Kot začasen ukrep je podaljšano obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, in podaljšan rok, v katerem lahko dolžnik tak odlog opraviči. Z odstopom od splošnih pravil t. i. stečajnega zakona lahko sodišče obdobje odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja odloži za daljše obdobje, in sicer ne le za dva meseca, ampak za štiri mesece, če je plačilna nesposobnost dolžnika posledica razglasitve epidemije.

Hud potek bolezni