V slovenskih bolnišnicah se na oddelkih za intenzivno nego zdravi 123 bolnikov, od tega jih je v ljubljanskem UKC-ju 47. Foto: UKC Ljubljana/Matej Povše
V slovenskih bolnišnicah se na oddelkih za intenzivno nego zdravi 123 bolnikov, od tega jih je v ljubljanskem UKC-ju 47. Foto: UKC Ljubljana/Matej Povše

Ob 6867 PCR-testiranjih, ki so potrdila 1965 okužb, je 21.597 ljudi opravilo hitro testiranje.

Po podatkih vlade je hospitaliziranih 440 bolnikov, kar je 19 več kot dan pred tem. Od tega jih 120 potrebuje zdravljenje na oddelkih za intenzivno nego, število se ni spremenilo. Vlada poroča, da je v četrtek umrlo devet bolnikov s covidom-19.

Po podatkih NIJZ-ja je v državi 16.040 aktivnih okužb. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 1429, kar je 123 več kot dan pred tem, 14-dnevna incidenca na 100 tisoč prebivalcev pa znaša 759 oziroma 53 več.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ-ja cepljenih 1.182.060 ljudi oz. 56 odstotkov celotne populacije. Z vsemi odmerki cepiva pa je cepljenih 53 odstotkov celotne populacije oz. 1.109.508 ljudi. Med polnoletnimi jih je z vsemi potrebnimi odmerki cepljenih 62 odstotkov.

Zaradi počitnic še večji razmah okužb?

Krek pozval k preventivnim ukrepom med počitnicami

Pred prihajajočimi jesenskimi počitnicami zdravstveni strokovnjaki, vpeti v obvladovanje epidemije covida-19, prebivalce pozivajo k odgovornemu in samozaščitnemu obnašanju za zajezitev okužb z novim koronavirusom. Opozarjajo tudi, da je zloraba potrdil za dokazovanje izpolnjevanja pogoja PCT tako zakonsko kot etično sporna.

"Situacija je resna, še resnejša pa je v državah, kjer je precepljenost nizka," je glede širjenja novega koronavirusa na novinarski konferenci dejal direktor NIJZ-ja Milan Krek. "Tudi mi imamo nizko precepljenost, zato nas skrbi, da bi se ta situacija, ki se je začela že prejšnji teden počasi razvijati, razvijala še naprej," je pojasnil. Opozoril je na izbruhe okužb po šolah in med študenti: "Če bo šlo tako naprej, bo treba uvesti še kakšen drug ukrep na področju študentskega življenja – to je začasni študij na daljavo."

Državljanke in državljane je pozval, da pred jesenskimi počitnicami razmislijo o tem, da je "treba nekaj narediti tudi za skupnost in se v času počitnic držati vseh pravil, ki so že dobro znana – od mask do medosebne razdalje in izogibanja velikim skupinam". Ljudi je pozval, naj se v največji mogoči meri izogibajo uporabi javnega prevoza.

Ob tem je ljudi vnovič pozval k cepljenju. "Cepljenje dejansko deluje. O tem se lahko praktično prepričate v DSO-jih, kjer praktično nimamo več obolelih. Če pa so že oboleli, se jih da zelo dobro voditi in večina jih preživi. Imamo praktično zelo nizko umrljivost v domovih, ki so bili lani eno največjih žarišč, v njih pa je bilo veliko mrtvih," je dejal Krek.

"Trenutna situacija je taka, da težko rečemo, kako se bo razvijala epidemija. Vemo, da je število r tam okoli 1,28, kar je zelo visoko in nas lahko pelje v zelo težko situacijo. Povečujejo se tudi hospitalizacije, tudi intenzivni oddelki se polnijo. Vse to je opozorilo vsem nam, da situacija ni rožnata in da se je treba pripraviti morda tudi na težje čase, če se ne bomo držali vseh pravil," je posvaril direktor NIJZ-ja.

Žarišča okužb predvsem študentsko druženje in različne zabave

Opozorila o "iskanju ovinkov" okrog pogoja PCT

PCT-pogoj se po navedbah Kreka marsikje po državi "na veliko diskreditira". Dejal je, da je PCT metoda, s katero imamo odprto družbo. "Ampak bistveno je, da PCT dejansko upoštevamo, ne pa da se mu izogibamo in iščemo take in drugačne ovinke. Nas zelo žalosti, ko dobivamo informacije, da si nekateri kopirajo QR-kode in si jih med sabo podajajo, kar je zelo neodgovorno in neetično," je opozoril.

"Če dobite QR-kodo od nekoga, ki izpolnjuje vse pogoje, vi jih pa ne, in nato nekam greste in okužite veliko ljudi, je to najmanj zavržno dejanje, če ne tudi kaj drugega. Takšna dejanja bi se lahko tudi kazensko preganjala," meni Krek. Poudaril je tudi pomen odrejanja karantene in ljudi pozval, naj jo upoštevajo. "Po naših raziskavah 29 odstotkov ljudi, ki jih damo v karanteno, zboli. To je velik delež, zato se držite teh navodil, čeprav vem, da v karanteni ni lahko," je dejal.

"Tako uporabniki kot izvajalci storitev moramo razumeti, da je PCT ukrep, ki nam pravzaprav omogoča dokaj normalno življenje," je dejala infektologinja Mateja Logar. Dodala je, da so očitki o tem, da PCT družbo omejuje, napačni, in ob tem spomnila na lansko leto, ko pogoja PCT ni bilo in je bila družba več mesecev dejansko zaprta. Foto: BoBo

Logar: "Sistem je učinkovit samo toliko, kolikor ga izvajamo"

Vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar je ob porastu okužb vnovič pozvala, naj ljudje počitniške dni "morda izkoristijo na drugačen način". Dejala je, da bodo na omejevanje širjenja okužb med jesenskimi počitnicami sicer ugodno vplivale zaprte šole, ker marsikdo načrtuje dopust, pa bo manj ljudi tudi na delovnih mestih. Predlagala je, da ljudje počitnice namenijo ožji družini in da čas preživljajo na prostem.

V primeru večjih druženj je ljudi pozvala, naj se jih ljudje udeležujejo le, če so popolnoma zdravi. "Če smo bolni, ne odhajamo na obiske in druženja. V tem primeru se dogovorimo za testiranje in na rezultate počakamo doma," je dejala. Podobno kot Krek je tudi Mateja Logar poudarila pomen, ki ga ima pogoj PCT za to, da družba ostaja odprta. "Sistem je učinkovit samo toliko, kolikor ga izvajamo," je poudarila.

Beović: Epidemija bo verjetno vztrajala do pomladi

Po oceni vodje posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ-ju Bojane Beović bo epidemija verjetno vztrajala še do pomladi, do takrat pa bomo z virusom glede na njegovo kužnost v stik prišli vsi. "Prekuževanje nas je do zdaj stalo številna človeška življenja," je poudarila in zato znova pozvala k cepljenju, ki preprečuje hujši potek bolezni in smrti.

V intenzivni enoti UKC-ja Ljubljana do zdaj umrla ena z vsemi odmerki cepljena bolnica

"Število cepljenih žal ne narašča tako hitro kot število novih primerov okužbe," je na novinarski konferenci o stanju glede covida-19 v UKC-ju Ljubljana dejala predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc. Na infekcijski kliniki je trenutno v akutni obravnavi nekaj več kot 90 bolnikov s covidom-19, na oddelku za intenzivno nego pa je teh 47. Kot je dodala predstojnica, se bojijo posledic prihajajočih počitnic, ko se bodo ljudje med seboj več družili in potovali.

"Intenzivni oddelki so kritično mesto, kjer se lahko naše zdravstvo zlomi, če bo število covidnih bolnikov nepredvidljivo raslo. V zadnjih 14 dneh opažamo počasen, a vztrajen porast bolnikov tudi na intenzivnih oddelkih, danes jih imamo 47, s povprečno starostjo 62 let, najmlajša bolnica je stara 35 let," je stanje opisal predstojnik intenzivne enote ljubljanske infekcijske klinike Matjaž Jereb. Štirje bolniki na intenzivnih covidnih oddelkih poleg podpore za mehansko predihavanje potrebujejo tudi podporo aparata za zunajtelesno oksigenacijo. "Dejansko gre za tako hudo prizadetost dihal, da nam jih z običajnimi aparati ne uspe ustrezno stabilizirati," je pojasnil.

"Število cepljenih žal ne narašča tako hitro kot število novih primerov," je v izjavi za javnost dejala Tatjana Lejko Zupanc in ljudi, predvsem starejše, vnovič pozvala k cepljenju. Foto: Televizija Slovenija

Tri četrtine kritično bolnih bolnikov na intenzivnih oddelkih ni bilo cepljenih, je povedal Jereb. "Od polno cepljenih je pet od dvanajstih s hudo imunsko motnjo, preostali so starejši in imajo sočasne kronične bolezni. Do danes je na intenzivnem oddelku umrla samo ena bolnica, ki je bila polno cepljenja. Šlo je za bolnico po presaditvi solidnega organa," je dejal. Dodal je, da cepljenje sicer ne nudi 100-odstotne zaščite, a da vsi podatki, objave in izkušnje kažejo, da cepljenje pomembno zniža verjetnost, da posameznik zboli, da zboli s kritično obliko bolezni ali da zaradi bolezni umre.

Medtem se pojavljajo primeri hospitalizacij pred tem popolnoma zdravih necepljenih posameznikih. "Imamo jih tudi na intenzivnih oddelkih, so pa redki. Sicer pa so pred okužbo popolnoma zdravi covidni bolniki brez resnih sočasnih kroničnih bolezni, ki bi potrebovali podporo aparata, redki," je pojasnil Jereb.

Predstojnica infekcijske klinike je ob tem dodala, da so zapleti pogostejši pri starejših necepljenih. "Kar nekaj zdravih starostnikov, ki so normalno funkcionirali z minimalno terapijo in žal niso cepljeni, zboli do te mere, da potrebujejo hospitalizacijo, ki pa se lahko pogosto zaplete. In za nekoga, ki je pravzaprav odlično funkcioniral, nastane nekdo, ki ima hude posledice, ni več sposoben samostojnega življenja, potrebuje oskrbo v domu," je opozorila Lejko Zupanc. Poudarila je, da so stranski učinki po cepljenju pri starejših zelo redki. "Sploh ogroženost za trombotične zaplete je dosti manjša kot pri mlajših in ni razloga, da se starejši ljudje ne bi cepili," je dodala.

Okužbe v zadnjih dneh naraščajo. Foto: Shutterstock
Okužbe v zadnjih dneh naraščajo. Foto: Shutterstock

Inšpektorji zaostrujejo nadzor po vsej državi

Zdravstveni inšpektorat RS in Finančna uprava RS (Furs) zaostrujeta nadzor spoštovanja pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani), in sicer po vsej državi, so sporočili iz obeh organov. Furs je okrepljen nadzor že začel, zdravstveni inšpektorji pa bodo v okrepljenem številu na terenu ob koncu tedna.

Kot so pojasnili na Fursu, bodo z današnjim dnem posebno pozornost namenili preverjanju izpolnjevanja pogoja PCT pri zaposlenih pri zavezancih za davek, prav tako bodo preverjali, ali izvajalci storitev ustrezno preverjajo izpolnjevanje pogoja PCT pri uporabnikih storitev in obiskovalcih na prireditvah.

"V okviru poostrenih nadzornih dejavnosti bomo še enkrat obiskali tudi zavezance, ki smo jih v preteklosti že preverjali. V primeru ponovno ugotovljenih kršitev bodo zavezanci takoj ustrezno sankcionirani z globami," so še napovedali na finančni upravi.

Zdravstveni inšpektorat je medtem napovedal poostren nadzor pogoja PCT v soboto in nedeljo. Njegovi inšpektorji izvajajo nadzor predvsem v zdravstveni, vzgojno-varstveni in vzgojno-izobraževalni dejavnosti, v dejavnosti higienske nege in nastanitveni dejavnosti s pripadajočo gostinsko ponudbo.

Nadzor nad spoštovanjem odlokov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni covid-19 medtem lahko izvajajo različni inšpektorati in policija.

Inšpekcijski organi so v povezavi s pogojem PCT v obdobju od 27. septembra do vključno 17. oktobra opravili nadzore v 6325 objektih oz. nad 16.306 ljudmi. Skupno število opravljenih nadzorov v povezavi z obvladovanjem covida-19 je bilo v omenjenem obdobju 8181, pri čemer je bil delež neskladnih objektov oz. lokacij sedemodstoten. Inšpektorji so izrekli 73 prekrškovnih sankcij, 432 opozoril po zakonu o prekrških, 14 upravnih odločb in 352 upravnih ukrepov.

Koritnik: Zdravstvena situacija zahteva prilagoditve

Sklep o poostrenem nadzoru nad spoštovanjem pogoja PCT so sicer sprejeli na četrtkovi seji inšpekcijskega sveta, ki jo je vodil minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Koritnik je kot predsednik inšpekcijskega sveta na seji poudaril, da trenutna zdravstvena situacija v povezavi z virusom od vseh zahteva nujne prilagoditve. "Inšpekcije morajo zato revidirati svoj načrt dela in ob običajnem delu opraviti še nadzore na podlagi vladnih odlokov, namenjenih zajezitvi širjenja okužb s koronavirusom," so ga povzeli na ministrstvu.

"Če je skupen cilj normalizacija razmer, potem je treba poskrbeti za splošno in specialno prevencijo. Od inšpekcij zato pričakujem takojšnje intenziviranje vseh dejavnosti," je še poudaril Koritnik, ki je ob tem še opozoril, da številni državljani, ki so se cepili, izražajo nezadovoljstvo nad situacijo. Kot je dejal, državljani izpostavljajo to, da so ravnali odgovorno, so se cepili in spoštujejo vse ukrepe, vendar učinka ni.

Največ okužb na Goriškem in Obali

V vrhu po številu okuženih prebivalcev sta goriška in obalno-kraška regija. Po podatkih sledilnika za covid-19 ima najvišje sedemdnevno povprečje potrjenih okužb obalno-kraška regija (103,8), sledi pa ji goriška regija (67,3).

Kot je poročala Televizija Slovenija, naj bi bila razloga poostrenega nadzora prevelika sproščenost ljudi in nedosledno upoštevanje ukrepov. "Ob ponovno ugotovljenih kršitvah bodo zavezanci takoj ustrezno sankcionirani z globami," napoveduje Furs.

Slovenija bo že naročeno cepivo Janssen darovala prek pobude Covax

Širjenje covidnih zmogljivosti v Mariboru

"Več ko bo covidnih bolnikov, manj obravnav bodo deležni vsi drugi bolniki," pa opozarjajo v mariborskem UKC-ju. V zadnjih dneh se tam število bolnikov s koronavirusno boleznijo znova povečuje, zato bodo morali povečati posteljne zmogljivosti. Trenutno se na covidnih oddelkih zdravi 72 bolnikov, 26 jih potrebuje intenzivno nego.

"Kaže, da bo ta val prinesel predvsem velike potrebe po intenzivnih posteljah. Zanimiva je struktura hospitaliziranih, to so mlajši bolniki zdaj v naši ustanovi s povprečno starostjo 67, 68 let in dostikrat se zaplete s tako patologijo, da je potrebno intenzivno zdravljenje," je za Televizijo Slovenija povedal direktor UKC-ja Maribor Anton Crnjac.

Kot je poročala novinarka Saška Jazbec, bodo po pogovoru z ministrstvom in delovno skupino v soboto na UKC-ju Maribor število intenzivnih postelj povečali s 27 na 30. Trenutno širitev covidnih zmogljivosti bodo tako kadrovsko kot prostorsko še zmogli. "V tej fazi je naš cilj čim manj omejiti programe na drugih segmentih, t. i. obravnave necovidnih bolnikov. Je pa potem potrebna temeljita analiza, kje pravzaprav začeti zmanjševanje drugih rednih programov bolnišnice," je dejal Crnjac.

Maribor: Število bolnikov s covidom se povečuje