"Napočil je trenutek resnice, ki bo odločil, ali je EU politični ali le tržni projekt. Jaz mislim, da je politični projekt," je v pogovoru za časopis Financial Times poudaril Macron. "Potrebujemo finančne transferje in solidarnost, samo tako bo Evropa obstala," je dodal. Pri načinu ravnanja v krizi imajo po njegovem mnenju še posebej veliko odgovornost bogatejše članice Unije.

Če v Evropi ne bo solidarnosti, bodo po mnenju francoskega predsednika v Italiji, Španiji, morda tudi Franciji in drugje prišli na oblast populisti, ki trdijo, da EU ljudi ne ščiti v krizah.

Omahljive članice na severu Evrope je pozval, naj se povežejo ter podprejo Španijo in Italijo. Opozoril je, da bosta EU in območje evra ogrožena, če bogatejše članice, še posebej Nemčija in Nizozemska, ne bodo podprle ukrepov za pomoč državam Južne Evrope, ki jih je prizadela pandemija.

Podprl je načrt, po katerem bi Unija vzpostavila izredni naložbeni sklad, vreden več sto milijard evrov. Pozval je tudi k takojšnjemu moratoriju na plačevanje dolgov, da bi tako pomagali Afriki.

Macron: Izumiti nekaj novega je naša edina možnost

Francoski predsednik je prepričan, da bo kriza zaradi pandemije spremenila kapitalizem in naravo globalizacije. Kaj se bo zgodilo, si ni upal napovedati. "Vsi se lotevamo nečesa nepredstavljivega," je poudaril in dodal, da moramo nujno izumiti nekaj novega, ker je to naša edina možnost.

Liberalni evropski voditelj je izrazil upanje, da bo pandemija povezala države, da bodo pomagale najšibkejšim prebroditi krizo. Ni pa izključil niti možnosti, da se bo zgodilo nasprotno, da bodo zaprte meje, motnje v gospodarstvu ter izguba zaupanja v demokracijo okrepile avtoritarne voditelje in populiste, ki skušajo izkoristiti krizo sebi v korist.

Ob tem je tudi namignil, da bo treba ukrepati v boju proti podnebnim spremembam. Kot je dejal, ljudje ugotavljajo, da če so lahko naredili doslej nepredstavljive stvari, da bi ustavili pandemijo, bi lahko to naredili tudi za ustavitev katastrofalnih podnebnih sprememb. "Ko bomo izšli iz te krize, ljudje ne bodo več hoteli dihati umazanega zraka," je poudaril.

"Naivno" je reči, da se je Kitajska bolje spopadla z epidemijo

Macron je še poudaril, da je "naivno" dejati, da se je Kitajska bolje spopadla s koronavirusom kot Francija in druge zahodne države. Opozoril je na to, so se na Kitajskem "zgodile stvari, ki jih ne poznamo".Foto: EPA

Na vprašanje Financial Timesa, ali je kitajski avtoritarni odziv na izbruh koronavirusa razkril šibkost zahodnih demokracij, je Macron odvrnil, da ni primerjave med odprtimi družbami in tistimi, kjer je resnica zatrta.

Glede domnevno boljšega kitajskega spopada z epidemijo je francoski predsednik dejal: "Ne vemo. Očitno so zgodile stvari, ki jih ne poznamo."

Po njegovih besedah bi opustitev svoboščin v imenu boja proti pandemiji ogrozilo zahodne demokracije. "Tega ne moremo sprejeti. Ne morete opustiti svojega temeljnega DNK-ja zaradi zdravstvene krize."

Predtem se je na spletni strani kitajskega veleposlaništva v Parizu pojavil zapis, ki pravi, da so zahodne države pustile ljudi v domovih za ostarele, da umrejo. Francosko zunanje ministrstvo je kitajskega veleposlanika pozvalo na zagovor in mu "izrazilo neodobravanje" zapisa.

Peking je sporočil, da je šlo za "nesporazum". Tiskovni predstavnik vlade Džao Lidžjan je dejal, da ni Kitajska nikoli dajala negativnih izjav o francoskem spoprijemanju z epidemijo in da tega tudi ne namerava.

V zadnjih 24 urah umrlo 761 bolnikov
V Franciji je v zadnjih 24 urah zaradi covida-19 v bolnišnicah in domovih za starejše umrlo še 761 bolnikov, skupno 18.681. Vendar se že tretji dan zapored zmanjšuje število obolelih s covidom-19 v bolnišnicah, osmi dan zapored pa njihovo število na intenzivnih oddelkih, je sporočil predstavnik zdravstvenih oblasti Jerome Salomon. Kot je povedal na novinarski konferenci, je v zadnjih 24 urah 115 manj bolnikov v bolnišnicah, tako da jih je sedaj hospitaliziranih skupno 31.190. Na intenzivnih oddelkih je 221 bolnikov manj, tako da jih je tam na zdravljenju še skupno 6027. Izpostavil je, da gre za počasno zmanjševanje, a redno, ob tem pa priznal, da je še vedno veliko potrebe na intenzivnih oddelkih. Enomesečna karantena je začela prinašati sadove, je še ugotovil Salomon, a opozoril, da morajo z njo nadaljevati.