Antigenski test. Foto: Reuters
Antigenski test. Foto: Reuters

Od ponedeljka je v skladu z vladno odločitvijo obvezno testiranje na okužbo z novim koronavirusom med zaposlenimi v zdravstvu. Uvajanje testiranja zaradi organizacijskih in logističnih izzivov poteka postopno, od 7. decembra pa bodo morali delodajalci zagotavljati vsakotedensko testiranje za vse zaposlene razen za tiste, ki so že preboleli okužbo.

Nov teden zdravstvenim delavcem prinaša obvezno testiranje

Ministrstvo za zdravje sicer ni šlo v skupinski nakup hitrih testov, izvedba je prepuščena zdravstvenim zavodom. Ponekod so hitre teste šele dobili, drugje jih naročajo, v nekaterih ustanovah pa se niso odločili za nabavo hitrih testov, ampak testirajo le z molekularnimi.

Po bolnišnicah so različne oblike periodičnega testiranja zaposlenih izvajali že precej časa, zdaj so ga "zgolj" nadgradili. Več težav imajo po zdravstvenih domovih, poroča Slovenska tiskovna agencija. Tam hitrega testiranja večinoma še ne izvajajo – z eno izrazito izjemo.

Kakšno je stanje po zdravstvenih domovih

V Zdravstvenem domu Adolfa Drolca Maribor so v ponedeljek začeli hitro testiranje vseh zaposlenih, ki bo trajalo več dni, saj bodo šli postopoma po oddelkih. Za začetek so testirali 100 ljudi, okužb niso našli. Pozitivne hitre teste bi nato v nadaljevanju preverjali s PCR-testi. Preventivno preverjanje zaposlenih so izvajali že prej. Izbrali so test z najvišjo zanesljivostjo, za zdaj jih imajo dovolj. Ni pa dovolj kadra, trenutno jim manjka okoli 110 članov osebja, zato je organizacija testiranja zahtevna, sporočajo iz mariborskega zdravstvenega doma.

Bolnišnice bodo tedensko preventivno testirale vse zaposlene

ZD Ljubljana hitrih testov še ne izvaja, jih pa imajo na zalogi in jih uporabljajo na urgenci. Celjski zdravstveni dom še izvaja postopek nabave, zato za zdaj testirajo, kar naj bi trajalo do 7. decembra, kot običajno, in sicer s PCR-metodo. ZD Kranj prav tako hitrega testiranja še ne izvaja, čakajo namreč na točne strokovne smernice, prav tako menijo, da množično testiranje vseh zaposlenih ni smiselno. ZD Slovenj Gradec pripravlja logistični načrt izvedbe, med čakanjem je prejel prvih 120 testov, kolikor je tudi zaposlenih, večje javno naročilo je v pripravi. V Slovenj Gradcu sicer opozarjajo, da se kmalu utegnejo začeti množična testiranja v DSO-jih, kar bo premešalo kakršne koli načrte. ZD Ravne na Koroškem ima sicer dovolj zalog in se še odloča, kdaj točno bo začel izvajati hitro testiranje vseh zaposlenih. Kadrovske stiske sicer nimajo, okužena sta le dva. Ptujski zdravstveni dom namerava omenjeno začeti prihodnji teden ali teden zatem. Trenutno so v postopku skupnega javnega razpisa celjske območne skupnosti zdravstvenih domov.

Hitri testi so v Sloveniji skoraj še enkrat dražji kot v tujini

Zdravstveni domovi celjske in posavske regije, Celje, Žalec, Sevnica, Radeče, Šentjur in Slovenske Konjice, ki so povezani v Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije, so namreč sklenili za dobavo hitrega antigenskega testa za koronavirus izvesti skupno javno naročilo s pogajanji brez predhodne objave.

Niso vsi navdušeni nad antigenskimi testi

V velenjskem zdravstvenem domu pa antigenskim testom ne zaupajo, jih niti ne kupujejo in nadaljujejo PCR-metodo. Dnevne teste s PCR-jem izvajajo tudi v slovenskobistriškem zdravstvenem domu, za antigenske teste pa od ministrstva še vedno terjajo točna navodila. Iz Zdravstvenega doma Slovenske konjice so sporočili, da bodo zaposlene testirali enkrat tedensko, trenutno pa hitre teste še preizkušajo. Trenutno imajo ob 90 zaposlenih dve okužbi.

Tomičeva: Hitri testi imajo svoje nišne uporabe

Viktorija Tomič. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Viktorija Tomič. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Nekaj več pojasnil o hitrih antigenskih testih je v oddaji Premagajmo covid-19 podala Viktorija Tomič z Univerzitetne klinike Golnik. Poudarila je, da so tovrstni testi manj občutljivi in niso enakovredni PCR-testom. Njihova občutljivost je deklarativno med 85 in 97 odstotki. Tako pravijo proizvajalci, če pa bi jih testirali v laboratoriju, bo delež zagotovo manjši.

Imajo pa svojo nišno korist, ki jo je dobro izkoristiti, je poudarila – če ni dostopna PCR-diagnostika, če so laboratoriji preobremenjeni in izvida ni pričakovati najmanj 24 ur. "So pa še druge nišne uporabe, ki so dobro opredeljene v algoritmih, ki jih pripravlja naša strokovna skupina. Niso še ugledali luči sveta, a bodo v kratkem."

Foto: TV Slovenija
Foto: TV Slovenija

V praksi hitre teste pogosto uporabljajo, če pride na obravnavo bolnik brez simptomov in brez suma, da bi se kjer koli lahko okužil. Na hitro preverijo, ali je res varen, in nato nadaljujejo zdravstveno obravnavo. Če pa je pozitiven, se potem vsekakor mora opraviti še PCR-test.
Izid mora obvezno interpretirati usposobljena oseba, je poudarila Tomičeva. Hitri testi tako niso primerni za domačo uporabo. "Ker dokler so te črtice, ki se pojavijo na papirju, jasno vidne in se rdeče bleščijo, potem je vse jasno. Mnogokrat so črtice take, da rečem svojim analitikom, da ne vem: je ali ni?"

Komentirala je tudi posnetek, ki se je pojavil na spletu. V njem je za pozitiven antigenski test zadostoval jabolčni sok. "Verjetno je mogoče, če so to naredili. Vprašanje, kako kakovosten je bil test. Poleg tega je odvisno, kakšne lovke so na tem testu, koliko so specifične. Moramo vedeti, da proizvajalci validirajo svoje teste – oni jih primerjajo na vse mogoče in najverjetnejše bakterijske in virusne povzročitelje, ki bi jih lahko našli na anatomskih lokacijah, kjer iščemo SARS-CoV-2. Ne preverjajo pa vseh mogočih vrst hrane, pijač, ki bi lahko morebiti nespecifično reagirale."

Video: Celotna torkova oddaja Premagajmo covid-19