Pol leta po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo novega koronavirusa, smo se z njeno predstavnico v Ženevi pogovarjali o ugotovitvah v povezavi s tem virusom, pa tudi o dvomih in vprašanjih, ki jih sproža.

Ob začetku šolskega leta je Slovenijo nekoliko razburilo navodilo, da morajo v šolah vsi otroci nositi maske. Kakšna so priporočila Svetovne zdravstvene organizacije?

Pripravili smo ločene smernice za otroke, stare od 5 do 12 let, in jih je težko primerjati s starejšimi otroki. 15-letnik je zelo drugačen od petletnika. Za starostno skupino od 12 do 18 let veljajo enaka priporočila kot za odrasle, torej da nosijo maske v zaprtih prostorih in jih uporabljajo tako kot odrasli. Mlajše otroke pa je treba najprej temeljito poučiti in jih tudi nadzirati. Ne smemo jim preprosto nadeti mask in jih pustiti, da se znajdejo. Marsikaj moramo ustrezno premisliti, toda če otroci ne morejo ohranjati primerne razdalje, se bo virus med njimi hitreje širil, enako kot se med odraslimi. To so glavni razlogi, da javnozdravstvene institucije po svetu zahtevajo, da tudi otroci uporabljajo maske.

Kako učinkovite pa so maske pri preprečevanju širjenja novega koronavirusa?

Maske so zelo pomembne za preprečevanje širjenja virusa. V nekaterih državah domnevajo, da je od 40 do 50 odstotkov okuženih brez simptomov, lahko pa širijo virus. Z masko na obrazu preprečujemo prenos virusa iz naših ust in nosu, ki sta vir prenosa virusa. Maska prepreči, da bi okužili druge. Nekateri domnevajo, da maska tudi ščiti pred okužbo. Glavni razlog za uporabo mask pa je, da z njimi kar se da omejimo količino virusa, ki kroži med ljudmi. Če vsi nosimo maske, varujemo drug drugega.

Zakaj pa je Svetovna zdravstvena organizacija ob spomladanskem izbruhu virusa ljudem sprva odsvetovala nošenje mask?

Nikoli nismo rekli, da uporaba mask ni koristna. Na začetku epidemije smo prosili, da ljudje medicinske maske pustijo zdravstvenim delavcem. Ljudje so maske razgrabili, zato jih je zmanjkalo za zdravstvene delavce. To je bil naš glavni poudarek. Vedno pa smo govorili, da morajo ljudje nositi masko, če imajo simptome ali če so bili v stiku z okuženimi. Imate pa prav, pozneje smo razširili priporočila in rekli, da bi morali maske nositi vsi.

Je pa ob pozivih k nošenju mask vendarle pomembna pravilna uporaba.

To je zelo pomembno. Denimo, če imate v ustih ali nosu viruse ali bakterije, se ti ujamejo na notranji strani maske. Ko odstranimo masko, jo moramo vedno držati le ob strani in previdno zapreti z zunanje strani, da je notranji, okuženi del maske res zaprt. Če nameravate masko uporabiti znova, jo shranite v vrečko. Tako bo ostala čista, vi pa varni, saj ne boste okužili drugih površin. Vsakič ko se dotaknete maske, si morate umiti ali razkužiti roke. Otroke, denimo, je treba najprej naučiti to, šele nato lahko nosijo maske.

So lahko maske tudi zdravju škodljive?

Če z maskami ne ravnamo pravilno, se verjetnost prenosa poveča. Kar pa zadeva druge posledice, se največ ljudi pritožuje nad težavami s kožo. Za nekatere je maska neprijetna, ker jim je pod njo vroče, lahko se počutijo utesnjene … Na masko se je treba privaditi, maske za nas niso običajne. V Evropi jih še nismo množično uporabljali, zato jih marsikdo stežka sprejme.

Pojavljajo se primerjave med sezonsko gripo in koronavirusno boleznijo 19 in celo ocene, da je covid-19 pravzaprav le malo hujša gripa. Ali gre za primerljivi bolezni?

Virusa sta zelo različna, sta pa oba respiratorna virusa. Oba se širita kapljično, skozi usta in nos, in sprva okužita pljuča, lahko pa se razširita še na druge organe. Pri večini obolelih z eno ali drugo boleznijo se pojavijo okužba zgornjih dihal, boleče žrelo in vročina. Pri težji obliki covida-19 je prisoten še akuten suh kašelj, lahko tudi pljučnica. Veliko obolelih izgubi voh in okus. Bolniki z gripo imajo hude glavobole in se počutijo zelo izčrpane. Pri večini obolelih je to vse, pri nekaterih pa se razvije tudi okužba pljuč in drugih organov.

Ali je že mogoče reči, katera povzroči več smrti?

To bomo vedeli šele, ko nam bo uspelo ustaviti pandemijo. V različnih državah podatke o smrtnosti zbirajo različno. V Združenem kraljestvu so na primer v skupno število zajeli vse, ki so umrli v 28 dneh po diagnozi covida-19, pa tudi če so nato umrli v prometni nesreči. V nekaterih drugih državah so zbirali le podatke o smrtih okuženih v bolnišnicah. A ob izbruhu virusa številni sploh ne pridejo do bolnišnic, nekateri se ne zavedajo, da imajo covid-19, ali pa so bolnišnice prezasedene. Pravo smrtnost bomo poznali šele, ko se bodo okužbe ustavile in bomo lahko natančno analizirali vse, kar se je dogajalo. Dozdajšnji podatki pa kažejo, da covid-19 povzroči več smrti.

Vemo, da otroci večinoma zbolijo za blažjo obliko covida-19, kar pa ne pomeni, da niso izpostavljeni zapletom.

Nihče ne more zanesljivo reči, kateri otroci bi lahko zboleli huje. Poleg tega se pri otrocih, ki so preboleli blažjo obliko, lahko razvije tudi večorganski vnetni sindrom. To se zgodi zaradi odziva imunskega sistema na virus v telesu, ki napade še druge organe, tudi srce, in to lahko pri otrocih povzroči zelo hudo bolezen, celo smrt. Skrbi nas tudi to. Poleg tega je virus pri otrocih nevaren, ker ti lahko nevede okužijo druge, tudi ranljive ljudi, ki imajo pridružene bolezni, kot so čezmerna teža, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, srčna obolenja … Zelo veliko ljudi ima te težave.

Kaj pa, če zboli razmeroma zdrav odrasel človek?

Domnevam, da s tem mislite, da je zdrav človek tisti, ki nima kroničnih zdravstvenih težav. Pri večini takih ljudi bo potek bolezni blažji, a bo še vedno trajal od dva do tri tedne. Pri veliko ljudeh, ki so preboleli blažjo obliko bolezni, pa to pusti dolgotrajnejše posledice. Še vedno so izčrpani, pri nekaterih se pojavijo huda depresija ali glavoboli. Dolgoročne posledice covida-19 še niso jasne, zato vztrajamo, da se ne sme neovirano širiti med ljudmi, saj bi tvegali, da bi vsi nevarno zboleli. Prenose moramo zajeziti, da bi zaščitili celotno družbo.

Ste torej zagovorniki zaščitnih ukrepov. Kako lahko vemo, da so učinkoviti?

Zaščitni ukrepi delujejo. To smo videli v jugovzhodni Aziji, kjer se jih strogo držijo zaradi hudih posledic epidemije sarsa leta 2003. Statistika okužb pri njih jasno dokazuje, da družba, ki spoštuje vse ukrepe, lahko premaga novi koronavirus. Najpomembnejši ukrepi so umivanje rok, ohranjanje medsebojne razdalje, redno prezračevanje prostorov … Ko smo v zaprtih prostorih, moramo nositi maske. Ti ukrepi res delujejo.

Tudi sami ste omenili, da opažate, da številni težko sprejemajo novo realnost z maskami, omejitvami in številnimi zaščitnimi ukrepi. Sprašujejo se, ali bo tega obdobja sploh kdaj konec.

Zelo dobro se zavedam, da so ljudje že vsega siti. Vse se je začelo januarja, torej že zdavnaj. Ljudje so veliko storili, da bi ustavili pandemijo, vsi so se žrtvovali in ostali doma. Širjenje se je zelo upočasnilo, toda samo ustavitev družbe ni bila dovolj. Moramo se naučiti živeti drugače. Preprečiti moramo troje. Najprej gnečo. V mestih je prevelika gneča, živimo preblizu drug drugega. Izogibati se moramo pretesnim stikom in zaprtim, slabo prezračenim prostorom. Če nam bo uspelo vse to spremeniti, se ne bomo zaščitili le pred tem virusom, ampak tudi pred prihodnjimi.