Ukrepi vlade bi lahko bili znani nocoj. Foto: Radio Maribor/Katarina Klep Černejšek
Ukrepi vlade bi lahko bili znani nocoj. Foto: Radio Maribor/Katarina Klep Černejšek

"Pred slovenskimi bolnišnicami so najtežji dnevi in tedni od začetka pandemije covida-19, verjetno tudi najtežji tedni v njihovi zgodovini. Vse bolnišnice se že soočajo s tem, da izbirajo, katere dejavnosti bodo morale žrtvovati, da bo najmanj kratkoročnih in dolgoročnih posledic za zdravje bolnikov. V bolnišnicah bodo postavljeni pred največje napore za reševanje življenj covidnih in necovidnih bolnikov. Eni in drugi imajo samo eno življenje in za ene in druge se moramo enako boriti. Enim in drugim lahko zagotovimo, da vrat bolnišnic ne bomo zaprli in da bolnikov ne bomo zapustili. Ne moremo jim pa zagotoviti, da bomo zdravstveno obravnavo vseh, ki nas nujno potrebujejo, zagotavljali v okviru najvišjih standardov kakovosti in varnosti. Naredili pa bomo vse, kar je v naših močeh," so v skupni izjavi za javnost opozorili direktorji vseh slovenskih bolnišnic.

Kakšno je stanje v SB Slovenj Gradec

"Vsak dan, ko ne ukrepamo, je izgubljen," je po poročanju Radia Slovenija slišati iz zdravstva. Zaradi velike obremenjenosti na intenzivni negi se je ministrstvo za zdravje že začelo dogovarjati o premeščanju bolnikov v tujino. Da se je ministrstvo za zdravje z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in morda tudi z Nemčijo že začelo dogovarjati o sodelovanju pri oskrbi covidnih bolnikov, je za Radio Slovenija potrdil koordinator za covidne postelje Robert Carotta. "Zaprosili bomo za eventualno pomoč pri oskrbi covidnih bolnikov, če bo ta val pljusknil čez maksimalno kapaciteto za covidno intenzivo slovenskih bolnišnic," je dejal.

Sorodna novica V četrtek potrjenih 3771 okužb; dolge vrste za cepljenje

Raziskovalci napovedujejo, da bodo maksimalne zmogljivosti na enotah intenzivne terapije najbrž presežene že sredi prihodnjega tedna. "Če je omejitev postelj na intenzivni terapiji res 190, potem smo z ukrepanjem že pozni, kot vemo, je pri epidemiji pomembno, da se ukrepa čim prej in čim odločneje," je dejal Luka Renko s sledilnika za covid-19.

Ker se položaj v bolnišnicah naglo slabša, bi bili odločni in hitri ukrepi nujni. "Vsem je kristalno jasno, da vsako čakanje na to, da se nekaj ne naredi, pomeni odlog in toliko višji val, ki nas že tako ali tako ogroža," je še pristavil Carotta.

Razmere po posameznih ustanovah

Podrobneje o razmerah v svojih ustanovah so za STA spregovorili direktorji. Prvi mož zdravstvenega doma Maribor Jernej Završnik je dejal: "Zdravstvo poka po vseh šivih, bolnišnice so na žalost polne, prognoza za naslednje, ne bi si upal reči štiri tedne, bolj šest tudi osem tednov, pa vse do konca leta, je izjemno slaba."

Sorodna novica Neskladna z ustavo tudi del ZNB-ja in odlok o prepovedi ponujanja blaga in storitev

"Bojim se, da smo točko, ko bi morali resno razmišljati o zaprtju države, morda že zamudili," pa je izjavil strokovni direktor mariborskega UKC-ja Matjaž Vogrin. Ob tem trendu bo resno ogroženo zdravljenje necovidnih bolnikov, je dejal direktor UKC-ja Anton Crnjac. Opozarjajo na pomanjkanje kadra, bojijo se, da ne bi zmogli. Zdaj žal ni čas za martinovanje, so opozorili. Število vseh hospitaliziranih covidnih bolnikov v UKC-ju Maribor je v četrtek naraslo na 113, od tega je bilo na intenzivnem zdravljenju 36 bolnikov, na akutnem oddelku pa 77. Povprečna starost bolnikov na akutnem oddelku je znašala 67 let, na intenzivnem oddelku pa 63.

Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC-ja Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je v izjavi za medije povedala, da so trenutne kapacitete v UKC-ju na robu zmogljivosti. "Pripravljamo se za odpiranje dodatnih kapacitet tako za enoto intenzivne terapije kot za navadne postelje," je dejala. Nekaj dodatnih postelj bodo vzpostavili na infekcijski kliniki, nekaj pa v diagnostično-terapevtskem servisu (DTS). "Se pa bojim, da bo treba še kaj postoriti, kajti razmere v državi so kar hude," je poudarila Lejko Zupanc.

Sorodna novica Poklukar: Pri preverjanju PCT-ja bo treba predložiti tudi osebni dokument, hitri testi brezplačni

Tudi v šempetrski bolnišnici se srečujejo z nenehnim širjenjem covidnega oddelka in posledično pomanjkanjem strokovnega kadra. Zato krčijo druge programe, prebivalce v regiji pa pozivajo k cepljenju in varovanju zdravja, da ne bi zaradi morebitnih poškodb zasedali bolnišničnih postelj. Za covidne bolnike je trenutno na voljo 40 navadnih in osem intenzivnih postelj. Danes je na navadnem covidnem oddelku hospitaliziranih 32 bolnikov, na intenzivnem oddelku pa sedem. "To pomeni, da so kapacitete skorajda že polne. Žalosti me to, da so na intenzivnem oddelku vsi pacienti necepljeni, starostna skupina je nizka, tu so bolniki v starosti od 50 do 70 let. Na navadnem oddelku pa imamo najmlajšega pacienta celo v starosti 25 let, ki potrebuje zdravljenje s kisikom," je povedala direktorica šempetrske bolnišnice Dunja Savnik Winkler.

Nove maksimalne kapacitete

Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Na ministrstvu za zdravje so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili, da so se na sestanku z vodstvi bolnišnic dogovorili za dodatne kapacitete na covidnih oddelkih. Nove maksimalne kapacitete so 300 intenzivnih postelj in 1200 navadnih postelj.

Te zmožnosti bodo na novo določali dvakrat na teden, enakomerno po regijah.

Bolnišnica Sežana polno zasedena

Danes je na navadnih covidnih oddelkih na voljo 648 postelj, kar je 60 postelj več kot dva dni prej. 11 postelj več je pripravljenih v Splošni bolnišnici Celje, po 10 v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana in UKC-ju Maribor, po pet več v bolnišnicah Novo mesto, Murska Sobota, Jesenice, Slovenj Gradec in Ptuj ter štiri več kot dva dni prej v Splošni bolnišnici Izola.

Na intenzivnih covidnih oddelkih je danes na voljo 200 postelj, kar je 22 postelj več kot dva dni prej. Šest postelj več je pripravljenih v UKC-ju Ljubljana, tri v UKC-ju Maribor, štiri v Splošni bolnišnici Ptuj, po dve v splošnih bolnišnicah Celje, Murska Sobota, Izola in Brežice ter ena v jeseniški bolnišnici.

Tako na navadnih kot na intenzivnih oddelkih se načrtuje dodatna širitev kapacitet. Sicer pa so določili nove maksimalne kapacitete, kot bi jih lahko slovensko zdravstvo organiziralo za obravnavo covidnih bolnikov. Te so pri 300 intenzivnih posteljah in 1200 navadnih posteljah na covidnih oddelkih.

Sicer pa so se danes na sestanku tudi dogovorili, da bodo ukinili programe v referenčnih ambulantah in centrih za krepitev zdravja, tamkajšnje zaposlene pa bodo preusmerili v covidne bolnišnice. Prav tako bodo pozvali koncesionarje na regijskih ravneh, naj svoj kader napotijo v covidne bolnišnice.

Okužbe v domovih za ostarele

Županom poziv k skupnemu ukrepanju

Minister za zdravje Janez Poklukar, direktor NIJZ-ja Milan Krek, poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan in generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Cvetka Tomin so se s skupnim pozivom obrnili na župane in županje vseh slovenskih občin ter jih pozvali k skupnemu ukrepanju za zamejitev koronavirusnih okužb v njihovi občini.

Kot so omenjeni zapisali v pismu, v zadnjih tednih opažajo, da se epidemiološka situacija v Sloveniji zaradi velikega števila okužb z novim koronavirusom hitro poslabšuje.

"V naslednjih tednih lahko pričakujemo precejšnje število okuženih prebivalcev. Ugotavljamo, da je v zadnjih dneh izrazito poraslo število zbolelih za covidom-19 v večini slovenskih občin. Zato menimo, da moramo združiti moči in usmeriti skupne napore k omejitvi širjenja virusa v vašem okolju," so zapisali.

Župane in županje so prosili, da se čim prej sestanejo, pregledajo situacijo v občinah in dogovorijo skupne aktivnosti, s katerimi bi v naslednjih dneh in tednih pripomogli k zmanjšanju širjenja virusa v vaši občini.

Prepričani so, da bodo lahko skupaj izboljšali epidemiološko sliko v vašem okolju in tudi širše v državi.

Pismo so priložili tudi nabor ukrepov, ki jih lokalna skupnost lahko uporabi v primeru večje ogroženosti za širjenje okužbe.

Po poročanju spletnega portala N1 pozivajo k oblikovanju delovnih skupin, ki bi na lokalni ravni izvajale aktivnosti za zajezitev širjenja okužb. Med drugim pozivajo tudi k bolj "vključujočemu tonu komuniciranja" ter poudarjajo, da morajo člani posameznih delovnih skupin zagovarjati usklajena stališča.

Ker je lokalno okolje lahko različno obremenjeno, podpisniki dopisa po poročanju N1 predlagajo lestvico okuženosti, ki temelji na številu novih okužb v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev v posamezni lokalni skupnosti.

V lokalnem okolju je po prepričanju dopisnikov treba izkoristiti predvsem vire, ki so lokalni skupnosti praviloma dosegljivi v lokalnem okolju. "Te vire je treba koordinirati na ravni župana ali županje, ki za ta namen ustanovi delovno skupino za obvladovanje širjenja okužbe," so še napisali.

Ogorčenje nad izjavo Jelka Kacina