Vlada je sprejela drugi sveženj ukrepov. Foto: Vlada RS
Vlada je sprejela drugi sveženj ukrepov. Foto: Vlada RS
Sveženj ukrepov za zdaj težak 2,8 milijarde evrov

"Vlada je sprejela dva pomembna zakonska predloga. S prvim dopolnjujemo prvi protikorona paket. Finančna blazina je z njim deloma dopolnjena, zaokrožena in dodatno usklajena," je v nagovoru državljanom prek družbenega omrežja Twitter navedel predsednik vlade Janez Janša.

"Med prejemnike dodatkov za od epidemije prizadete in ranljive skupine je na več kot milijon podlage iz prvega paketa dodanih še več kot 300.000 upravičencev. V petih delovnih skupinah, ki so pripravljale dopolnitve, je sodelovalo na stotine deležnikov, med njimi vsi socialni partnerji ter vse tiste nevladne organizacije, ki pomagajo pri odpravljanju posledic epidemije. Na desetine njihovih predlogov je vlada upoštevala in vključila v zakon. Ni pa bilo mogoče šteti med posledice epidemije številnih starih težav in problemov. Te bomo reševali z drugimi ukrepi," je pojasnil.

Z drugim zakonom o zagotavljanju likvidnosti pa se po njegovih besedah dodatno omogoča ohranitev proizvodnih in razvojnih potencialov slovenskega gospodarstva. "Država Slovenija bo za najete kredite do določene višine jamčila podjetjem in posameznikom, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. S tem je oblikovan dodaten kreditni potencial več kot 2 milijardi evrov, s katerim bo slovensko gospodarstvo bistveno lažje prebrodilo posledice epidemije," je dejal in opozoril, da se moramo zavedati, da bomo morali vsa sredstva, ki si jih izposodimo, nekoč poplačati.

Likvidnost bank ni več težava

"Vemo, da se bodo po premagani epidemiji ponudile nove priložnosti. Tisti, ki bo iz te krize izšel z manj škode in več ohranjenimi ali celo prenovljenimi kapacitetami, bo močnejši, bolj konkurenčen in zato uspešnejši. Najnižja cena nafte v zgodovini in nekatere druge spremembe prinašajo tektonske spremembe v mednarodna ekonomska in politična razmerja. Nekdanja prednost je današnja šibkost in obratno. Slovenija je ob teh premikih manj prizadeta in od nas je odvisno, koliko bomo sposobni prednost izkoristiti," je navedel premier, ki tudi poudarja, da v nasprotju z zadnjo gospodarsko krizo likvidnost bank za zdaj ni težava: "Imajo dovolj kapitala za izdatno podporo gospodarstva tako v času krize kot za izhodno strategijo. Evropska centralna banka jim je zagotovila dodatne vire kreditiranja."

"Tudi v času epidemije moramo ohraniti zdrave potenciale našega gospodarstva, s tem delovna mesta in prek tega vse vitalne elemente socialne države. Napori za oblikovanje evropskega dolžniškega instrumenta, s katerim bo mogoče vsaj del bremena epidemije razporediti solidarnostno in na daljše obdobje, še vedno potekajo. V četrtek sledi nov krog pogajanj v okviru Evropskega sveta. Za zdaj smo prej kot preboju bližje manjšemu kompromisu, a upanje umira zadnje."
Janša v nagovoru po sprejetju drugega svežnja ukrepov

Janša je še napovedal, da bo naslednji "največji izziv odprava preštevilnih birokratskih ovir, ki onemogočajo hitrejši razvoj, čeprav smo ga sposobni financirati." "Zato, da zagotovimo več investicij, več delovnih mest in boljše plače zaposlenim. Da ujamemo že prvo fazo prenosa proizvodnje številnih produktov iz Azije nazaj v Evropo, ki se zaradi geostrateških posledic epidemije že začenja. To bo vsebina tretjega, zadnjega (tako vsaj upamo) paketa v spopadu z epidemijo, ki ga načrtujemo že konec maja. Z njim bomo zagotovili čim lažji prehod nazaj v čim bolj normalno življenje. Z njim bomo tudi podaljšali nekatere ukrepe iz prvega paketa za tiste panoge, predvsem turizem, ki so najbolj prizadete in kjer letos zagotovo ne moremo pričakovati hitrega ali celovitega okrevanja," je še Janša sporočil v svojem nagovoru.

Nagovor predsednika vlade Janeza Janše po potrditvi drugega protikoronskega zakona

Dodatni finančni instrumenti

Ministrstvo za finance je v ponedeljek pojasnilo, da bodo podjetja za oživitev proizvodnje potrebovala dodatne finančne instrumente, zlasti v obliki dodatnih poroštev države za najem bančnih posojil. Poroštvo bo dano za posojila, odobrena po 12. marcu letos in najpozneje do 31. decembra letos, zato lahko banke že te dni začnejo sproščati sredstva in zagotavljati likvidnost podjetjem.

Kolikšen delež naj bi predstavljalo državno poroštvo, še ni znano. Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša je v ponedeljek po srečanju širše koalicije dejal, da naj bi za mala podjetja obveljalo 80-odstotno poroštvo, za večja podjetja pa 70-odstotno poroštvo države, vendar pa je vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat dodal, da nič še ni dokončno.

Posojila z garancijo države naj bi bila namenjena izključno za financiranje osnovne dejavnosti, vrniti pa bi jih bilo treba v največ petih letih.

Koalicijske poslanske skupine so lahko še do ponedeljka zvečer posredovale svoje predloge za popravke obeh osnutkov predlogov zakonov. Ker nekatere stranke niso bile zadovoljne z ukrepi za pomoč turizmu in gostinstvu, so poslanci omenjali, da bi to področje lahko naslovil tretji protikoronski zakon.

"Po ukrepih iz prvega zakona, namenjenega ohranjanju delovnih mest, po drugem za zagotavljanje likvidnosti, bo tretji sveženj namenjen zagonu rasti, ukrepi pa bodo zagotovili investicije v infrastrukturo, v njem pa bodo morda tudi dodatni ukrepi za turizem," je dejal vodja poslanske skupine SDS-a Danijel Krivec.

Vlada sprejela nove intervencijske ukrepe
Turizem je ena od panog, ki jih bo kriza zaradi epidemije najbolj prizadela. Foto: Reuters
Turizem je ena od panog, ki jih bo kriza zaradi epidemije najbolj prizadela. Foto: Reuters

Turizem bo najtežje okreval

Med gospodarskimi panogami, ki bodo najtežje okrevale, je zagotovo turizem. Med rešitvami oz. predlogi se pojavljajo uveljavitev t. i. vrednotnic za odpovedane oz. prestavljene turistične aranžmaje, skrajšanje delovnega časa in večja fleksibilnost pri vračanju delavcev na delo. A kot smo slišali v včerajšnjem Studiu ob 17h na Prvem, nekateri predstavniki sektorja turizma in gostinstva pogrešajo konkretne roke in datume, kdaj se bodo zadeve začele odpirati za goste, je za Radio Slovenija poročala Tina Lamovšek.

Države bodo pri reševanju te krize morale navezati stike tudi med seboj, pričakovati je, da bodo o tem govorile tudi prihodnji teden na videokonferenčnem zasedanju evropskih resornih ministrov, ki se ga bo udeležil tudi naš gospodarski minister Zdravko Počivalšek.