Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Z roko pokaže na belo plastično vedro, ki je do zdaj že več kot 400 covidnim bolnikom pomagalo prebroditi najhujše dni okužbe z novim koronavirusom, vedoč, da 24 ur na dan nekdo bdi nad njimi, čeprav ležijo v domači postelji.

V vedru je pulzni oksimeter, s katerim se meri nasičenost krvi s kisikom, aparat za merjenje krvnega tlaka, termometer in pametna naprava – telefon ali tablica z aplikacijo, v kateri so sistematizirana vprašanja o simptomih, na katere mora bolnik odgovoriti – npr. moč kašlja, pojav glavobola, bolečin v mišicah, izguba voha.

Vsebina vedra. Foto: MMC RTV SLO
Vsebina vedra. Foto: MMC RTV SLO

Aplikacija ga vodi skozi posamezne korake opravljanja meritev, ki se prek blutootha prenesejo v napravo, iz nje pa neposredno v portal telemedicinskega centra, kjer osebje lahko vidi vse rezultate.

Razbremenjeni zdravniki, varni bolniki

Telemedicina namreč pomeni zdravljenje na daljavo z uporabo sodobne in informacijsko-komunikacijske tehnologije ter digitalnih aparatov.

V Sloveniji se razvija že nekaj časa, v zadnjih letih pa jim je uspelo iz nekaterih projektov preiti v klinično prakso – iz enega takih evropskih projektov o obravnavi kroničnih bolezni je nastal tudi telemedicinski center, ki je svoje prostore našel v stavbi stare nevrološke klinike v Ljubljani.

"Ob izbruhu epidemije novega koronavirusa smo to znanje in izkušnje, ki smo jih dobili v klinični raziskavi, v kateri so sodelovali UKC Ljubljana, zdravstveni dom Trebnje in klinika Golnik, prenesli v prakso," za MMC pripoveduje Dominika Oroszyj.

Strokovni vodja projekta je bil ljubljanski Univerzitetni klinični center, z enoto za napredovalo srčno popuščanje kliničnega oddelka za kardiologijo so se povezali z infekcijsko kliniko in predlagali, da bi covidne bolnike, ki imajo lažje oblike bolezni in niso za hospitalizacijo, obstaja pa tveganje, da bi se doma bolezen poslabšala in tega ne bi pravočasno odkrili, vključili v telemedicinsko obravnavo.

Na začetku marca so nato razvili klinično pot, jo informatizirali in naredili organizacijsko shemo, v kateri so infekcijski kliniki odvzeli dnevno spremljanje bolnika. "V telemedicinsko obravnavo ga tam zdravnik infektolog vključi, ni mu pa potem treba njegovih meritev dnevno spremljati – to prevzame centralni telemedicinski center," sogovornica na kratko povzame bistvo razbremenitve zdravstvenega kadra med epidemijo.

V projektu zdaj sodeluje že več ustanov, trenutno so vključeni zdravstvena domova Vrhnika in Logatec, splošni bolnišnici Celje in Novo mesto, v nizkem štartu sta tudi murskosoboška bolnišnica in klinika Golnik.

Foto: UKC Ljubljana
Foto: UKC Ljubljana

Ko se sproži alarm

Vodja telemedicinskega centra je zdravnik, bolnike pa trenutno spremljajo ena medicinska sestra in dve zdravnici, ki sta začeli specializacijo. Čeprav gre za eno samo sobo, v kateri so štiri delovišča, so sredi januarja nadzirali tudi več kot 100 bolnikov dnevno, sicer pa jih lahko na ta način spremljajo tudi do 400.

Bolnikov sami ne pregledujejo: "Vedno jih pregleda matična ustanova, za ljubljansko regijo je to infekcijska klinika v kontrolni covidni ambulanti. Tja bolnika napoti splošni zdravnik in tam nato infektolog presodi, ali ta človek izpolnjuje merila za telemedicinsko obravnavo. Vsakega bolnika, ki je pozitiven na novi koronavirus, nima smisla spremljati. Spremljamo samo tiste, ki imajo, denimo, pridružene bolezni, so imunsko kompromitirani, kjer obstaja neka verjetnost, da bi se stanje bolnika lahko poslabšalo doma," našteva Dominika Oroszy.

Vprašalnik, ki ga morajo izpolnjevati pacienti. Foto: MMC RTV SLO
Vprašalnik, ki ga morajo izpolnjevati pacienti. Foto: MMC RTV SLO

Če pride vmes do poslabšanja, se alarmni sistemi v računalniku telemedicinskega centra obarvajo rumeno ali rdeče – odvisno od jakosti odstopanja. "V tem primeru imajo naše sestre in zdravnica natančen algoritem, kako ukrepati ob katerem alarmu, kdaj lahko ukrepajo same, kdaj pa morajo obvezno poklicati odgovornega zdravnika iz matične bolnišnice, ki je bolnika vključil. Npr. če se krvni tlak poveča, zmanjša, saturacija pade, za koliko pade," nadaljuje. Če pride do nenadnih poslabšanj, so dosegljivi 24 ur na dan in sedem dni v tednu po telefonu, videokonferenci, SMS-sporočilu.

Opažajo, da so bili v prvem valu bolniki z bolj blagimi simptomi, v drugem pa so priča hujšim oblikam covida.

"Večkrat pride do nenadnih poslabšanj in posledično tudi hospitalizacij naših bolnikov, ki pa jih v primeru poslabšanja pravočasno sprejmemo v bolnišnico. Ker smo to stanje zgodaj odkrili, lahko ob ustrezni podpori in terapiji s kisikom marsikdaj preprečimo nadaljnje poslabšanje, ki bi terjalo intenzivno zdravljenje in potem morda tudi mehansko ventilacijo. Po drugi strani pa jih lahko, ko se stanje stabilizira, spet predčasno odpustimo iz bolnišnice in sprostimo posteljne zmogljivosti za bolnike s hujšimi oblikami covida, pri katerih je hospitalizacija obvezna," vodja telemedincinskega centra našteje prednosti tovrstnega spremljanja bolnikov.

Sprva prestrašeni, nato neskončno hvaležni

Ena teh, ki jih spremlja, je tudi diplomirana medicinska sestra Ines Šegš Pušnik. 15 let je preživela v operacijskem bloku UKC-ja, od septembra pa dela v telemedicinskem centru. Uvajali sta jo dve mladi zdravnici, ki sta bili v telemedicini prisotni že v prvem valu. Najprej je začela s kroničnimi srčnimi bolniki, ki so nekoliko manj zahtevni za spremljanje, nato pa je prešla na covidne bolnike.

"Zjutraj okoli osmih se pregledajo vse meritve vseh bolnikov, ki so podprte tudi računalniško, in alarmi opozarjajo na vsa večja odstopanja. Na podlagi tega bolnika pokličemo in se povprašamo o njegovem stanju. Približno že veš, kaj lahko pričakuješ, a da ga vsaj slišiš, kajti tudi v telefonskem stiku se da ugotoviti veliko – slišiš ga, kako diha, kako se pogovarja. Meritve ti povedo neko objektivno sliko, popolnoma drugače pa je, ko človeka slišiš, dobiš popolnoma drugo sliko," ponazori.

Pulzni oksimeter lahko pomaga prepoznati nevaren potek covida-19. A za splošno uporabo ni potrebe.

Preden pokličejo zdravnika, poskušajo bolniku najprej pomagati same: "Če je saturacija pod določeno ravnjo, da se nekoliko prediha, morda prezrači prostor in potem vidimo, kakšna je nova meritev. Vsi bolniki še druge dnevne meritve oddajo ob šestih popoldne, kadar je nekdo na meji, pa ga intenzivno spremljamo ves dan, vsako uro, če je treba. Če pa se stanje poslabša do te mere, da bi bila potrebna hospitalizacija, obvestimo odgovornega zdravnika."

Vsakega novega bolnika, ki ga vključijo v program, najprej pokličejo in pripravijo. "Z njim greš skozi ves ta protokol meritev, ki ga bo moral nato dvakrat na dan opraviti sam. Za starejše, ki računalniško niso tako spretni, si vzamemo več časa, da jim vse razložimo," pojasnjuje Ines Šegš Pušnik.

"Pacienti so absolutno prestrašeni, saj je covid tudi medijsko zelo izpostavljen in se ga ljudje bojijo, ne vedo, kaj lahko pričakujejo, kakšen bo potek bolezni. Včasih jih je strah tudi telemedicine, ker med nami še ni tako znana, sploh tisti, ki so računalniško slabše pismeni, se bojijo, kako bodo to zmogli. Ampak do zdaj uspelo še vsakomur, če je treba, smo z njim na zvezi tudi uro ali dve, da mu vse počasi predstavimo po korakih, in potem steče," zagotavlja.

Kot pravi, so ljudje na koncu neizmerno hvaležni za ves trud in potrpljenje, ki je bilo vloženo vanj: "Povedo, da so imeli ves čas občutek varnosti, ker so bili spremljani, da so vedeli, da jih nekako opazujemo 24 ur na dan, da niso nikoli sami, čeprav so doma. Da so vedeli, da imajo vedno možnost poklicati in da bodo dobili nekoga po telefonu."

Delovišče v telemedicinskem centru. Foto: MMC RTV SLO
Delovišče v telemedicinskem centru. Foto: MMC RTV SLO

"Meni je to delo zelo všeč. Sprva si sploh nisem predstavljala, kako je videti. Čeprav to ni služba, ki bi se končala ob dveh ali treh popoldne. Če spremljaš bolnika, ki je na neki meji, ga ne moreš kar pustiti. Njihova hvaležnost pa je tista, ki odtehta vse to. Ko ozdravijo, te pokličejo ali ti pošljejo sporočilo. To so tako lepe besede, sploh ni treba videti človeka v živo, da ga čutiš," sklene Ines Šegš Pušnik.

Od 24 do 80 let

Spremljanje enega pacienta traja približno od 10 do 12 dni, potem sledi kontrolni pregled, na katerega pacient prinese s sabo vedro, ki ga nato skrbniki za medicinsko opremo razkužijo, pregledajo, ali vse naprave delujejo, in ga pripravijo za naslednjega pacienta.

Od marca 2020 do januarja letos so obravnavali 422 covidnih bolnikov. Najmlajši v prvem valu je bil star 24 let, najstarejša gospa je imela 80 let, povprečna starost spremljanih bolnikov je bila 56 let, za drugi val pa zaključnih analiz še ni narejenih.

Foto: UKC Ljubljana
Foto: UKC Ljubljana

Ceneje kot ležanje v bolnišnici

"Telemedicina je kadrovsko zelo učinkovita, skrajša se ležalna doba, kar pomeni, da se povečajo posteljne zmogljivosti in tudi finančno je bolj ugodna. Bolnišnični dan neakutne obravnave stane 100 evrov na dan, celotna telemedicinska obravnava pa v 14 dneh nanese skupno 400 evrov – s stroški dela in opreme vred," Dominika Oroszy poleg občutka varnosti bolnikov in pravočasnega odkritja poslabšanj s številkami ponazori tudi prihranek.

Namen je, da se ustvari mreža telemedicinske covidne obravnave za celotno Slovenijo, kar bi pomenilo, da so vse vključene zdravstvene ustanove med seboj povezane, imajo enak pristop, uporabljajo enotno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter merilne naprave, bolnišnice, ki vključuje bolnike v program, pa nimajo nobenega dela z logistiko same opreme. Zgolj sporočijo, koliko kompletov bi potrebovali, z vso logistiko nabave opreme, kompletiranja in umerjanja pa se ukvarja osrednji telemedicinski center. Izvajalcem programa se potem samo dostavijo želeni kompleti veder z napravami za nadzor bolnikov, oni jih predajo bolniku.

"Vse, kar bolnišnice potrebujejo, da se vključijo v mrežo, je to, da sporočijo seznam kliničnega tima, torej odgovornega zdravnika, ki ga kontaktiramo v primeru poslabšanj, in skrbnika medicinske opreme. Njihova reševalna vozila, ki se rutinsko že vozijo v UKC zaradi drugih nalog, nazaj odpeljejo vedra," pravi.

Sedemurna izmena na covidnem oddelku: Matejina agonija, Janijev cmok in jaz v megli

Da se ni v ta sistem že vključilo še več bolnišnic, pa pripisuje temu, da ni bilo regulirano financiranje: "Tudi UKC je od prvega vala do zdaj vse financiral sam. Ni bilo povrnjenih stroškov telemedicinske obravnave bolnikov, vendar se je naš direktor marca odločil, da bomo vseeno šli v telemedicino, saj smo imeli vse pripravljeno ravno zato, da privarčujemo pri kadru in da storimo nekaj dobrega za bolnike. Pripravili smo 200 kompletov, ker pa prvi val ni bil tako visok, smo ponudili to storitev tudi drugim bolnišnicam – da jim damo to infrastrukturo, da skrbimo za nadzor nad njihovimi bolniki in omogočimo dostopnost telemedicinske obravnave tudi v drugih regijah."

Po grobi oceni so od marca za 200 kompletov opreme in potrebne licence odšteli okoli 400.000 evrov, brez stroškov dela.

Do zdaj novih zaposlitev zaradi telemedicinskega centra sicer ni bilo, vse so rešili s prerazporejanjem kadrov in sogovornica prednost vidi tudi v tem, da lahko tam delujejo tudi zaposleni z različnimi omejitvami, ki s covidnimi bolniki ne morejo delati neposredno, pri telemedicini pa lahko. "Ena od medicinskih sester je zaradi svoje kronične bolezni prej lahko delala le štiri ure, zdaj, ko lahko dela od doma, pa lahko opravi osem ur," ponazori.

Poslanci pa so v sedmem protikoronskem svežnju pomoči potrdili tudi 68. člen, ki predvideva tudi financiranje telemedicinske obravnave covidnih bolnikov. "In verjetno bodo zdaj, ko poslovni direktorji bolnišnic vedo, da so te stvari financirane, lažje pristopile tudi druge bolnišnice," meni Dominika Oroszy, ki dodaja, da je s tem rešeno financiranje obravnave covidnih bolnikov za letos, potem pa bi bilo treba urediti tudi neko stabilno financiranje ZZZS-ja.

Racionalnejši način zdravljenja

V koronačasih je tudi dostopnost do zdravstenih storitev za necovidne kronične bolnike bistveno slabša, saj so bolnišnice zmanjšale program operacij, kontrolnih pregledov.

"In ravno to je prednost telemedicine, da zdaj lahko na daljavo spremljamo tudi te bolnike. Srčne bolnike v skladu z navodili kardiologov na primer spremljamo z EKG-jem, tudi s pulzno oksimetrijo, merimo jim krvni tlak in telesno težo. Tako jih ne izpostavljamo okužbam, ker ne hodijo po nepotrebnem na kontrolne preglede, prav tako pa pravočasno odkrijemo tudi poslabšanja. Pri dveh kardioloških pacientih smo tako, denimo, po naključju zaradi padca saturacije odkrili, da imata covid," pojasnjuje.

Tretja skupina, ki jo spremljajo, so nosečnice s sladkorno boleznijo, saj menijo, da je to prav tako ena od rizičnih skupin in da ni dobro, da v času covida hodijo po zdravstvenih domovih in se izpostavljajo tveganju okužb. Pri njih so uvedli tudi kontrolne videokonference z diabetologom.

Foto: UKC Ljubljana
Foto: UKC Ljubljana

Telemedicina je bila namreč že prvotno namenjena spremljanju kroničnih bolezni, in ko se bodo razmere s covidom umirile, nameravajo vključiti tudi druge kronične bolezni in klinične oddelke v UKC-ju.

"Treba je pristopiti k bolj racionalnim in sodobnim načinom zdravljenja bolezni, kjer se lahko terapija optimizira za vsakega posameznika. Škoda bi bilo, če ne bi izkoristili infrastrukture, ki smo jo ustvarili," je prepričana. "In covid je zadevo zelo pospešil – dokazali smo, da sistem deluje tudi v kriznih razmerah," zaključuje Dominika Oroszy.

V oddaji Znanost o virusu so se o telemedicini in telemetriji pogovarjali s Tadejo Kotar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Vabljeni k ogledu spodnjega videa.

Telemedicina, pogovorna oddaja