V zdravstvu opozarjajo predvsem na pomanjkanje kadra, ki je usposobljen za oskrbo bolnikov na intenzivnih oddelkih. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
V zdravstvu opozarjajo predvsem na pomanjkanje kadra, ki je usposobljen za oskrbo bolnikov na intenzivnih oddelkih. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Ob 10.571 PCR-testih, ki so potrdili 4481 okužb z novim koronavirusom, je 40.685 ljudi opravilo hitro testiranje. Torkov prirast je sicer drugi najvišji od začetka epidemije. Najvišji dnevni prirast okužb doslej je bil v Sloveniji zaznan prejšnjo sredo, ko je bilo na 10.172 PCR-testiranjih potrjenih 4515 okužb.

V slovenskih bolnišnicah se zdravi 889 bolnikov s covidom-19, kar je 15 več kot dan pred tem. Od tega jih 191 potrebuje zdravljenje v intenzivni negi, dva manj.

V torek je umrlo 20 bolnikov s covidom-19, kar je največ od 2. februarja letos, ko je umrlo 23 ljudi. Največ smrti bolnikov s covidom-19 je bilo v Sloveniji 7. decembra lani, ko je umrlo 66 ljudi.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Po podatkih NIJZ-ja je v državi 39.011 aktivnih primerov okužb. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov se je dvignilo na 3322, kar je 144 več kot dan prej. Štirinajstdnevno povprečje potrjenih okužb na 100 tisoč prebivalcev pa je 1849 oziroma 64‬ več kot dan prej.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ-ja cepljenih 1.197.399 ljudi, kar je 57 odstotkov prebivalstva, z vsemi potrebnimi odmerki pa 1.125.510 oziroma 53,4 odstotka prebivalstva. Kot je na vladni tiskovni konferenci povedala vladna govorka Maja Bratuša, je bilo v torek cepljenih skoraj 14 tisoč ljudi, od tega 11.205 s tretjim odmerkom. Doslej je bilo z dodatnim odmerkom cepljenih več kot 110.500 ljudi.

Razmere v bolnišnicah so na skrajnem robu

Poklukar znova pozval k izvajanju ukrepov in cepljenju

"Najpomembneje je, da ukrepe izvajamo, in če bomo pri tem uspešni, lockdowna (zaprtje družbe, op. n.) ne bo," je v Odmevih povedal zdravstveni minister Janez Poklukar in dodal, da so razmere v zdravstvu skrajno resne. Če bomo striktno izvajali PCT-pogoj in vse druge ukrepe, bomo, tako Poklukar, čez sedem dni imeli pozitivni učinek, če tega ne bo, pa "korak v nasprotno smer in tega si v slovenskih bolnišnicah in zdravstvu ne moremo privoščiti".

"Poklicali smo vse v necovidnih bolnišnicah, zdravstvene domove, koncesionarje, zasebnike, naše inštitute, tudi ministra Tonina sem prosil za pristop vojaške zdravstvene ekipe, člane civilne zaščite, Rdečega križa, v nedeljo smo aktivirali splošno mobilizacijo v zdravstvu," je navedel in dodal, da je bil odziv na klic na pomoč dober in korekten.

Poklukar je zatrdil, da se enako resno trudijo zagotavljati zdravstveno oskrbo tudi za bolnike, ki covida nimajo. "Zelo pomembno je, da smo sposobni obravnavati tako srčni infarkt, možgansko kap kot zlom goleni ali česar koli drugega," je dejal.

"Epidemija ni težava zdravstva, zdravstvo je samo tisti del družbe, ki se spopada z najhujšimi posledicami, epidemija je družbeni problem, skupaj moramo pristopiti, da ne bo najbolj dramatičnih zapletov," je sklenil Poklukar in znova pozval k cepljenju.

Na vprašanje, ali namerava odstopiti, je minister odgovoril nikalno in dodal, da so razmere v tem trenutku tako resne, da ne more pustiti svojih kolegov na cedilu, pač pa je treba združiti moči.

Lenarčič v Odmevih: EU lahko pomaga na tri načine

Evropski komisar Janez Lenarčič je zaskrbljen zaradi razmer v Sloveniji, zlasti zaradi možnosti, da zdravstveni sistem ne bi zdržal. "EU lahko pomaga na tri načine: da pošlje materialno pomoč (medicinska oprema, zdravila in podobno), ta pomoč lahko pride od drugih članic ali pa iz strateške rezerve RescEU na evropski ravni. Druga možnost je napotitev zdravstvenega osebja in tretja možnost je premestitev bolnikov iz prizadete države v druge države članice," je dejal Lenarčič.
Evropska komisija vso tovrstno pomoč sofinancira. V zadnjih tednih sta za pomoč zaprosili Latvija, ki je dobila predvsem medicinsko opremo in zdravila, in Romunija. "Pri Romuniji pa poleg medicinske opreme, ventilatorjev, kisika, zdravil tudi za napotitev zdravstvenega osebja iz Poljske in Danske in za premestitev romunskih bolnikov v druge članice. Mislim, da je trenutno približno 80 bolnikov iz Romunije, ki se zdravijo v drugih članicah."

Na kakšno pomoč EU-ja lahko računa Slovenija

Največja težava je pomanjkanje usposobljenega kadra

V koordinaciji zdravniških organizacij opozarjajo, da je zdravstvo tik pred zlomom, slovensko zdravstvo bo sicer po napovedih ministrstva za zdravje potrebovalo tujo pomoč, ko bo na intenzivni terapiji več kot 250 bolnikov s covidom. Da so epidemiološke razmere v državi iz dneva v dan bolj zaostrene, je na vladni tiskovni konferenci opozoril tudi vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike UKC-ja Ljubljana Matjaž Jereb.

Poudaril je, da projekcija Instituta Jožef Stefan glede razvijanja epidemije daleč od rožnate. "V bolnišnicah se nam napoveduje več kot 1200 covidnih bolnikov, od tega več kot 250 na oddelkih za intenzivno zdravljenje. Ozko grlo bodo tako navadne kot intenzivne postelje," je dejal Jereb in poudaril, da težava ni toliko v opremi in aparatih kot v pomanjkanju ustreznega usposobljenega kadra. "Rezerve tu tako rekoč ni. Zdravstveni kader je izčrpan, nekateri žal tudi zbolevajo, prerazporejanje kadra z necovidnih na covidne dejavnosti, ki do neke mere teče, žal ni rešitev in to v nedogled nikakor ne bo šlo," je dejal in opozoril, da intenzivno terapijo ob covidnih potrebujejo tudi številni bolniki z drugimi akutnimi težavami.

300.000 odmerkov Moderne bomo donirali Afriki

300.000 odmerkov cepiva Moderne, ki jih je Slovenija naročila na podlagi skupnega EU javnega naročila in so predvideni za dobavo v letu 2021, donira v instrument covax, pri čemer jih prednostno usmeri v geografsko regijo Afrike.

Med hospitaliziranimi prevladujejo necepljeni

V ljubljanskem UKC-ju je trenutno skupno hospitaliziranih 239 bolnikov s covidom-19, od teh 71 na oddelku za intenzivno zdravljenje. "Povprečna starost je podobna kot v prejšnjih tednih. Na navadnih oddelkih je to 70 let, na intenzivnih pa 61 let. Najmlajši na navadnem oddelku je star 24 let, na intenzivnem oddelku pa 32," je stanje predstavil Jereb. Povedal je, da je z novim koronavirusom okuženih tudi pet porodnic in trije otroci – dva stara 11 mesecev in eden, ki je star dve leti.

"Med našimi bolniki še vedno prevladujejo necepljeni posamezniki – tako na navadnih kot intenzivnih oddelkih," je povedal vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike UKC-ja Ljubljana Matjaž Jereb. Foto: Matej Povše

Med covidnimi bolniki, ki so hospitalizirani v UKC-ju Ljubljana, še vedno prevladujejo necepljeni posamezniki – tako na navadnih kot intenzivnih oddelkih. Kot je povedal Jereb, je na navadnih oddelkih necepljenih 60 odstotkov bolnikov s covidom-19, v intenzivni negi pa je necepljenih skoraj 80 odstotkov. Med cepljenimi hospitaliziranimi prevladujejo posamezniki, ki so se cepili pred več kot 6 meseci. Večinoma gre za starejše osebe s sočasnimi boleznimi, tretjina od necepljenih bolnikov na intenzivnih oddelkih je hudo imunokompromitiranih, je pojasnil Jereb.

"Dejstvo je, da če bi imeli višjo in boljšo precepljenost, se ne bi soočali s številkami, s katerimi se soočamo. Število bolnikov, ki bi potrebovali bolnišnično obravnavo, bi bilo po mojem trdnem prepričanju obvladljivo," je dejal Jereb. "Celotna država je na neki način talec posameznikov, ki iz različnih razlogov, praviloma pa strokovno neutemeljenih, niso opravili cepljenja, se ne držijo ukrepov oziroma priporočil, ki so učinkovita in s katerimi vplivamo na obvladovanje epidemije in preprečevanje prenosa virusa," je dodal.

Jereb je sicer prepričan, da ni prepozno. "Če se bomo vsi držali predpisanih ukrepov, ki so postavljeni in ki jih ponavljamo iz dneva v dan, jih izvajali in jih nadzorovali, in če se bo v naslednjih dneh pocepilo čim več državljanov, sem prepričan, da bomo problem epidemije hitreje obvladali," je dejal. Po njegovem mnenju bi sicer moralo biti za to, da bi bili "na varnejši strani", precepljenih od 80 do 90 odstotkov odraslih prebivalcev. Ta delež trenutno znaša dobrih 63 odstotkov.

Sorodna novica Poklukar: Pri preverjanju PCT-ja bo treba predložiti tudi osebni dokument, hitri testi brezplačni

Vrhunec vala predvidoma konec meseca

Da bi zagotovili zdravstveni kader, so na ministrstvu tudi koncesionarje na regijskih ravneh pozvali, naj svoj kader napotijo v covidne bolnišnice, k pomoči so povabili tudi dijake in študente zdravstvenih smeri. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je sicer poudaril, da z večanjem zmogljivosti pomembno pada standard nege, ki so je deležni bolniki v intenzivni negi, tako covidni kot necovidni.

Po napovedih Janeza Žiberta z ljubljanske zdravstvene fakultete, ki med drugim sodeluje pri projektu Sledilnik za covid-19, bo vrhunec širjenja okužbe dosežen konec meseca. "Vrhunec četrtega vala se, kar se tiče bolnišničnih obravnav in intenzivne nege, napoveduje nekje konec novembra oziroma na začetku decembra," je Žiberta dejal v torkovih Odmevih Televizije Slovenija. Napovedal je, da bo glede na napovedi na vrhuncu zasedenih od 250 do 320 postelj na intenzivni negi, in opozoril, da bodo s tem zmogljivosti intenzivne nege v Sloveniji presežene.

Vrh epidemije pričakovan konec meseca

Kritike o nekonsistentnosti in izvajanju veljavnih ukrepov

Del strokovne in širše javnosti meni, da so novi ukrepi, ki veljajo od ponedeljka, premili in da so jih uvedli prepozno. Do njih sta med drugimi kritična imunolog Alojz Ihan in epidemiolog Mario Fafangel. Predstojnik centra za nalezljive bolezni na NIJZ-ju je v pogovoru z novinarjem Radia Slovenija Iztokom Koncem dejal, da se je od nočnega sestanka, ki je prejšnji petek potekal na Brdu pri Kranju, pričakovalo zelo veliko, zdaj pa prevladuje vtis, da sprejeti ukrepi ne ustrezajo ne enim in ne drugim.

Fafangel meni, da sta glede trenutnih ukrepov predvsem dve veliki težavi. Po eni strani niso skladni in konsistentni drug z drugim, po drugi strani pa je slaba tudi njihova izvedba. "Če sprejmeš nekaj, se prepričaj, da se to da implementirati, da se da nadzorovati na ravni, ki si jo želiš, da so zaloge takšnih ali drugačnih mask na voljo," je dejal Fafangel.

Na vprašanje, ali so sprejeti in zdaj veljavni ukrepi dovolj ali premalo za zajezitev trenutnega vala okužb, Fafangel priznava, da se to ne ve. "Najpomembnejše je, da so pristopi, ki jih uporabljamo, tisti, ki smo jih slišali že velikokrat. Niso različni po evropskih državah, samo izvajati jih moramo. Ko pa ti pristopi niso dovolj, je edina, ki nam lahko pomaga, zasilna zavora," je dejal Fafangel, ki ob tem zagotavlja, da si zaprtja družbe tudi epidemiologi še najmanj želijo.

Mario Fafangel: Iritira me, kako se uporablja izraz naravna imunost

Bolj kot zaprtje je pomembno, kaj storimo, da bi se mu izognili

Fafangel je ob tem poudaril, da je bolj kot samo zaprtje oz. t. i. lockdown pomembno vse, kar pride pred to zasilno zavoro, da bi se ji izognili. "Predlagali smo ukrepe, ki so razumljivi, sprejemljivi in tudi nič novega," je o pogovoru med epidemiologi in ministrom za zdravje povedal Fafangel, ki sicer na petkovi seji, na kateri je vlada nato odločala o ukrepih, ni bil prisoten. Kot najbolj problematične za hitro širjenje virusa je izpostavil zadrževanje v zaprtih prostorih, neupoštevanje ustrezne medosebne razdalje, veliko stikov med ljudmi.

V trenutku, ko zdravstveni sistem ne zmore več, je sicer po besedah Fafangla epidemiološka stroka enotna. "Drugih pristopov kot to, da potegneš ročno zavoro za čim krajši čas in čim učinkoviteje zavaruješ zdravstveni sistem, da bo zmogel nuditi oskrbo vsem, ni," je bil jasen.

Fafangel je ob tem poudaril, da je ključ do omejevanja epidemije cepljenje. Če bi bilo tveganje za okužbe in hospitalizacije v celotni populaciji takšno, kot je med cepljenimi prebivalci, bi po njegovih besedah slovenski zdravstveni sistem zmogel pritisk. "Vemo pa, da nikoli v javnem zdravju ne boš imel nobenega ukrepa 100-odstotnega na noben način. Zato pa imaš dodatne varovalke in priporočila," je dodal.

Seznam kadrov za pomoč v covidnih bolnišnicah pripravljajo tudi zasebniki

Ob opozorilih na preobremenjenost zdravstvenega sistema v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije pripravljajo regijski seznam razpoložljivih kadrov za pomoč v covidnih bolnišnicah. Po besedah predsednika združenja Igorja Dovnika so se z ministrstvom za zdravje za pripravo regijskih seznamov dogovorili na prvem koordinacijskem sestanku.

"Prav tako bomo poskušali zbrati podatke o kompetencah posameznika in terminih, kdaj bi posameznik lahko dodatno delal. Gre za kompleksno usklajevanje zbiranja podatkov in nato razporejanje po posameznih deloviščih. Potreben je vsak, ki zmore dodatne obremenitve," je dodal in napovedal, da bo odziv zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov znan kmalu.

"Obremenitve nas, ki smo del javne zdravstvene mreže na primariju (splošni in družinski zdravniki, pediatri, ginekologi), so v tem času enormne," je ob tem opomnil Dovnik. Kot je pojasnil, sam v primarni ambulanti deluje 20 let in česa podobnega letošnji pojavnosti akutnih bolezni še ni videl. Ob tem svari, da mora delo na primarni ravni potekati in ga ni mogoče ustaviti, zato predvideva, da bo odziva na prošnjo ministrstva morda manj, kot bi si ga želel sam.

Dovnik opozarja tudi, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v preteklem letu "ni imel razumevanja ob težavah z realizacijo pogodbenih obveznosti". "Če nehamo delati, storitve ne bodo opravljene. In neopravljenega dela ZZZS ne plača, kot ne plača, če ga opravimo več, kot je zapisano v pogodbi," pojasnjuje Dovnik. Je pa to po njegovem mnenju težava, ki se jo da premagati.