V Civilni iniciativi za strokovno obravnavo prebolelih po okužbi s koronavirusom menijo, da so prebolevniki v slabšem položaju v primerjavi s polno cepljenimi. Ob tem se sklicujejo na "številne znanstvene študije in podatke z domačega terena", po katerih naj bi imeli prebolevniki trajnejšo in učinkovitejšo zaščito pred ponovno okužbo kot cepljeni z vsemi odmerki.

Prebolevniki po njihovem mnenju za družbo predstavljajo minimalno tveganje za širjenje okužb s koronavirusom in ne obremenjujejo zdravstvenega sistema, saj ne polnijo bolniških postelj na intenzivnih oddelkih v primeru ponovne okužbe.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pojasnili, da še preverjajo, ali so prejeli poziv iniciative. Center za nalezljive bolezni pri NIJZ-ju poziva sicer ni prejel.

Status prebolevnikov v okviru digitalnih covidnih potrdil je po njihovih navedbah omejen na obdobje šestih mesecev zaradi evropske uredbe in vladnih odlokov.

Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ-ju pod vodstvom infektologinje Bojane Beović je v preteklosti že razpravljala o tem, kdaj priporočiti cepljenje prebolevnikov, so opomnili na NIJZ-ju.

V nacionalnih priporočil za cepljenje proti covidu-19 je tako zapisano, da zaščita po prebolelosti zelo verjetno traja devet mesecev, zato se prebolevnikom priporoča, da se cepijo do devet mesecev po preboleli bolezni, pri čemer zadostuje en odmerek cepiva. "Na drugi strani pa cepljenje prebolevnikov odlok in evropska uredba umeščata v obdobje šestih mesecev," so pojasnili na NIJZ-ju.

Logar: Verjetnost, da prebolevnik pride v bolnišnico, je večja kot pri cepljenih

Na ministrstvu za zdravje so navedli, da so s pobudo iniciative seznanjeni. Po besedah vodje strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu Mateje Logar je šlo pri omejevanju veljavnosti statusa prebolevnikov na šest mesecev za priporočila Evropske unije, ki jih spremljajo in se bodo v skladu z njimi tudi odločali.

Podatke o številu prebolevnikov, ki so se znova okužili s koronavirusom, po besedah Logar hrani NIJZ. "Predvsem pa je treba upoštevati, da so podatki o prebolevnikih slabo obdelani, ker nekatere raziskave kažejo, da je verjetnost, da prebolevnik pride v bolnišnico, petkrat večja kot pri cepljenih," je pojasnila Logar.

Malo raziskav zaščite prebolelih

Imunolog Alojz Ihan je v svoji kolumni v Delu danes zapisal, da je očitno veliko ljudi, ki so preboleli covid-19, razočaranih nad politiko t.i. covidnih prepustnic v EU-ju in še bolj ZDA, "ki ne glede na prebolelost in z njo doseženo imunost, favorizira cepljenje."

"Glede prebolelih in cepljenih pa se količine podatkov in analiz zelo razlikujejo, zelo veliko je znano o učinkih cepljenja, neprimerljivo manj pa o prebolevnikih. Vzroki so po eni strani ekonomski – proizvajalci cepiv sponzorirajo predvsem študije o cepivih, študije prebolevnikov pa morajo praviloma financirati države," je navedel.

Ob tem je opozoril, da je za primerjanje imunosti po prebolevanju okužbe in po cepljenju "po eni strani mogoče uporabiti študije, ki merijo hospitalizacijo, to je zaščito pred hudim potekom bolezni, kar je primarni interes posameznika." "A za politiko »covidnih prepustnic« so pomembnejše študije, ki merijo ponovne okužbe, potrjene s PCR in take študije vsaj približno izražajo epidemiološko tveganje posameznika, da okuži druge ljudi. Za politiko prepustnic torej ni tako pomembno moje tveganje za hospitalizacijo, ampak moje tveganje, da kužim druge ljudi," je opozoril.

Za politiko prepustnic pomembne študije ponovnih okužb, potrjenih s PCR-testi, pa po njegovih navedbah kažejo, da imajo prebolevniki po pol leta okoli 80-odstotno zaščito za ponovno okužbo, starejši od 65 let pa imajo okoli 50-odstotno zaščito za ponovno okužbo.

"Zelo podobni rezultati veljajo za pol leta po cepljenju s cepivi mRNA. Razlika je le v tem, da po cepljenju s cepivi mRNA najprej nastane precej večja koncentracija nevtralizacijskih protiteles kot po preboleli okužbi, količina protiteles med prebolevniki je tudi zelo raznovrstna. To je verjetno vzrok, da nekatere večje študije (CDC) ugotavljajo, da so cepljeni prvega pol leta bolje zaščiteni pred okužbo in njenim prenašanjem kot prebolevniki," je pojasnil.

"Po drugi strani pa koncentracija nevtralizacijskih protiteles, ki najbolj ščitijo pred okužbo in njenim prenosom naprej, pri cepljenih v povprečju hitreje pada kot pri prebolevnikih, kar v drugi polovici leta po okužbi oziroma cepljenju izniči epidemiološko prednost cepljenih pred ponovno okužbo. Na tej točki so razumljivi ugovori glede "epidemiološke diskriminacije" prebolevnikov," je dodal.

V Sloveniji je bilo po podatkih NIJZ-ja na covid-19 potrjenih 413.664 okužb, trenutno pa je v državi 41.492 aktivnih primerov. Po podatkih sledilnika covid-19 pa je s covidom-19 umrlo 5.142 bolnikov.

Intenzivne nege bodo najbolj obremenjene v prihodnjih dneh

Vrh števila covidnih bolnikov v enotah intenzivne terapije bomo v Sloveniji predvidoma dosegli v prihodnjih dneh, ko bomo morda nekoliko presegli 300 zasedenih intenzivnih postelj, meni Matjaž Leskovar z Instituta Jožef Stefan (IJS). Po njegovem mnenju je epidemija covida-19 sicer še najprej v upadu. Ocenjeno reprodukcijsko število zdaj znaša približno 0,82.

Kot je v torek povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar, kapacitete na covidnih intenzivnih oddelkih znašajo 302 postelj, pri čemer se s 15 covidnimi bolnišnicami vsak dan usklajujejo in prerazporejajo kapacitete in kader.

Potrjenih 2364 okužb

Sorodna novica GZS predlaga obvezno cepljenje za starejše od 50 let

V četrtek je bilo od 6523 opravljenih PCR-testov potrjenih 2364 okužb z novim koronavirusom, kar je precej manj kot prejšnji četrtek.

Skupno je v bolnišnici 1137 ljudi, od tega je na intenzivni negi 289 bolnikov. Najmlajši hospitalizirani bolnik je star 26 let, najmlajši bolnik na intenzivni negi je star 31. Umrlo je 17 bolnikov s covidom-19.

V državi je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje trenutno aktivno okuženih 41.492 ljudi, kar je 1067 manj kot dan prej.

Sedemdnevno povprečje okužb znaša 2622, 14-dnevno na 100.000 prebivalcev pa 1968. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov se je zmanjšalo za 164, 14-dnevno na 100.000 prebivalcev pa za 51.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Krivulja dnevnih primerov okužbe s koronavirusom se je v zadnjih dneh obrnila navzdol, vendar pa to izboljšanje še ne velja za bolnišnice. Razmere so tam še vedno močno zaostrene, zlasti v intenzivnih enotah, kjer se število bolnikov s covidom še naprej povečuje, poroča Radio Slovenija.

"Mi smo v tem času postali zmerni in previdni optimisti. Seveda so številke lepe, ampak vemo, da je to ravnovesje med virusom, kroženjem in ponovno rastjo okužb zelo krhko. Še vedno je veliko število okužb v splošni populaciji, zato ne pride v poštev nobeno sproščanje ukrepov," je za Televizijo Slovenija dejala vodja svetovalne skupine Mateja Logar.

Kakšna pravila bodo veljala med prazniki, še ni znano. Ministrstvo za gospodarstvo namreč pripravlja priporočila glede organizacije sejmov in prireditev med božično-novoletnimi prazniki.

V četrtek so opravili tudi 63.340 hitrih antigenskih testov. Posamezniki, ki so prejeli pozitiven izvid, so bili napoteni še na dodatno PCR-testiranje. Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ-ja cepljenih 1.227.059 ljudi, z vsemi potrebnimi odmerki pa 1.143.838.