Ulice bodo samevale med 21. in 6. uro. Foto: BoBo
Ulice bodo samevale med 21. in 6. uro. Foto: BoBo

Ustavni pravnik Andraž Teršek je skupaj s kranjskim odvetnikom Damijanom Pavlinom na ustavno sodišče naslovil pobudo za presojo ustavnosti najnovejšega vladnega odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi ter določbe 39. člena zakona o nalezljivih boleznih.

Med 21.00 in 6.00 ostanite doma. V Mariboru od 70 do 100 protestnikov.

Kot je zapisal na svojem blogu, 39. člen omogoča državi, da državljanom prepove gibanje na celotnem ozemlju Slovenije in ne samo "omeji".

Država pa sme, kot je navedel, v skladu s 16. členom ustave "prepovedati" gibanje in določiti "policijsko uro" samo, če razglasi "izredno ali vojno stanje". Če izrednega stanja "ne razglasi in gibanje v in po državi 'prepove'", po njegovem mnenju ravna protiustavno.

Ustava v 32. členu določa, da ima vsakdo pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadar koli vrne.

39. člen pa naj bi bil tudi ustavno sporen, ker državi daje na voljo neomejene možnosti, da sprejme tudi najostrejše ukrepe, ne da bi jo zakon pri tem kakor koli omejeval.

Ustava sicer daje državi pristojnost, da omeji pravico do svobodnega gibanja, vendar mora po mnenju Terška pri tem navesti prepričljive razloge, da je to nujno, primerno in sorazmerno, da bi se dosegel legitimni cilj v javnem interesu.

"Če je za preprečitev širjenja nalezljive bolezni na voljo milejši, drugačen ukrep, ki manj poseže v ustavno pravico, ali v ustavne pravice in svoboščine (v več pravic in svoboščin), je treba uporabiti milejši ukrep. Država ne more kar “prepovedati” gibanje in vsakršno gibanje. Torej, dejansko ga lahko, pravno pa ga ne bi smela," navaja.

"Obstajajo blažji ukrepi, s katerimi se doseže isti cilj. Prepoved, da se z avtom odpelješ od točke A do točke B, pa tudi nazaj, ni sama po sebi nujna za preprečitev širjenja nalezljive bolezni. Ni niti razumna, niti primerna, niti sorazmerna prepoved. Enako velja za sprehod, vožnjo s kolesom, pohajanje po gozdu, obisk ljubljene osebe ali družinskih članov – ki so vsi zdravi. Hkrati pa sedaj tudi VSI živijo/živimo v “rdečem območju”, ker je celotna država (kot razberem iz medijev, informacije prihajajo na približno 10 minut…) obarvana v rdečo epidemično barvo," še dodaja.

Andraž Teršek. Foto: BoBo
Andraž Teršek. Foto: BoBo

Teršek je tudi opozoril, da bi po 23.a členu zakona o ustavnem sodišču lahko varuh človekovih pravic na ustavno sodišče vložil "zahtevo za presojo ustavnosti zakona ali njegovih posameznih določb, če meni, da posegajo v temeljne ustavne pravice in svoboščine".

Varuh človekovih pravic glede ocene nedavno sprejetih vladnih ukrepov in zahteve za oceno ustavnosti Zakona o nalezljivih boleznih

"Varuh človekovih pravic RS ocenjuje, da je najprej nujen test legitimnosti in sorazmernosti ukrepov. Test legitimnosti pomeni, da se presoja ustavno dopustnost cilja, ki se s posegom zasleduje. Test sorazmernosti pa pomeni, da je zakonski poseg v človekovo pravico ali temeljno svoboščino za varstvo druge človekove pravice ali temeljne svoboščine oziroma ustavno dopustnega cilja v javnem interesu nujen, primeren in sorazmeren. Iz teh vidikov ukrepe tudi proučujemo, nadaljnje korake pa bomo sprejeli na njihovi podlagi."

Drakonske kazni za prekrške

Predstojnik katedre za pravo na fakulteti za varnostne vede Benjamin Flander meni, da je zakon o nalezljivih boleznih problematičen tudi zato, ker so za kršitve ukrepov, ki jih vlada na podlagi 39. člena sprejema z odloki, določene nesorazmerne (drakonske) globe od 400 do 4000 evrov za prekrške, ki niso nujno hujši prekrški.

"Na primer, če se po (napol) prazni ulici mesta, ki je bojda najbolj zeleno mesto na svetu, sprehodim brez zaščitne maske, s tem po novem sicer storim prekršek, vendar pri tem niti potencialno ne ogrožam življenja in zdravja drugih in še manj svojega življenja in zdravja. Kljub temu me po vladnem odloku lahko ustavi policist, ugotovi kršitev odloka in obvesti pristojni inšpekcijski organ, ta pa me oglobi z nič manj kot 400 evri. V okoliščinah splošne norosti, v katero se pogreza svet, je to sicer še relativno znosno – v mnogih državah pristaneš v zaporu, v nekaterih ti odredijo prisilno ležanje v krsti, ponekod te dan ali dva izpostavijo žgočemu soncu in tako naprej," je za MMC navedel Flander.

"Odgovor na vprašanje, ali lahko vlada na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih s podzakonskim pravnim aktom uvede oz. razglasi t. i. policijsko uro oz. ali je to dovoljeno samo zakonodajalcu ali izjemoma predsedniku republike v primeru predhodno razglašenega izrednega stanja, je preprost. Splošna prepoved gibanja od 21. do 6. ure v državi (kljub določenim izjemam) predstavlja začasno razveljavitev (!) ustavne pravice do svobode gibanja. Podlage za takšen manever politične oblasti ne predstavlja 32. člen Ustave in tudi ne Zakon o nalezljivih boleznih. Podlaga za ta – za svobodo čuteče državljane ponižujoč – ukrep je v 16. členu Ustave, ki začasno razveljavitev ustavne pravice dovoljuje samo v vojnem ali izrednem stanju, ki ga lahko razglasi Državi zbor, če se ta ne more sestati, pa predsednik republike," pa Flander opozarja glede uvedbe t. i. policijske ure.

Policijska ura
Pravnik Benjamin Flander o ustavni spornosti 39. člena zakona o nalezljivih boleznih

"Da je in zakaj je 39. člen ZNB v neskladju z ustavo oz. da je najmanj ustavno sporen, sem spomladi v pojasnil v članku v Sobotni prilogi Dela. Zapisal sem, da je v 39. členu ZNB pooblastilo za izdajo podzakonskega predpisa (ki lahko določi ukrepe, s katerimi se omejijo ustavne pravice) neustrezno opredeljeno, ker pomanjkljivo določa merila in kriterije (zakonski okvir) za prepoved oz. omejitev gibanja s podzakonskim predpisom. Iz obstoječe ustavnosodne prakse izhaja, da je omejevanje temeljnih pravic s podzakonskim predpisom dovoljeno le v primeru, če je v zakonu za to določeno pooblastilo, ki mora vključevati ustrezna merila in kriterije za omejitev temeljne pravice. Zakonodajalec določitve kriterijev in meril za omejitev temeljne pravice ter izdajo podzakonskega predpisa ne sme opustiti in tudi ne prepustiti podzakonskemu aktu, se pravi vladi. 39. člen Zakona o nalezljivih boleznih, na katerega vlada opira svoje odloke, tem pogojem ne zadosti. O tem je Ustavno sodišče razsodilo v ustavnem sporu, ki je pred leti potekal v zvezi z zakonom o obrambi in zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami."

Prepovedi po zgledu iz tujine

"Omejitev je bila sprejeta na podlagi izkušenj iz tujine, predvsem pa, ker se je v zadnjih dveh tednih ugotavljalo, da je bilo precej primerov širjenja okužb posledica zasebnega druženja v nočnem času, zasebnih zabav v gostilnah, restavracijah itd.," je uvedbo prepovedi nočnega gibanja v ponedeljek pojasnil minister za notranje zadeve Aleš Hojs.

Ustavno sodišče: Omejitev gibanja na občine je bila v skladu z ustavo

Podobne prepovedi gibanja ponoči oz. t. i. policijske ure trenutno uvajajo v nekaterih evropskih držav, predvsem v večjih mestih nekaterih evropskih držav, denimo v Belgiji (od polnoči do petih zjutraj), Franciji (Pariz in še nekatera mesta od devetih do šestih zjutraj), španska prestolnica Madrid in drugo največje italijansko mesto Milano pa prav tako želita znova uvesti policijske ure. Večina omenjenih držav pa ima oz. je imela razglašene izredne razmere.

S prepovedmi gibanja prebivalstva zaradi preprečevanja širjenja okužb se je konec pomladi ukvarjalo tudi avstrijsko ustavno sodišče, ki je junija presodilo, da nekateri ukrepi, ki jih je avstrijska vlada sprejela za preprečitev širjenja novega koronavirusa, niso v skladu z avstrijsko ustavo.

Sodniki so, kot je poročal STA, ocenili, da je avstrijski minister za zdravje kršil zakonodajo, ker je bil ukrep preveč splošen. "Zakon o ukrepih proti novemu koronavirusu ne daje podlage za to, da bi ljudem zapovedali, da morajo ostati v svojem stanovanju," je poudarilo sodišče. Minister pa bi lahko omejil le dostop do posameznih krajev, ne pa na splošno.

Avstrijske opozicijske stranke pa so ob tem vlado pozvale, naj vrne denar tistim, ki so bili kaznovani zaradi nespoštovanja teh ukrepov.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.