Podatki o smrtnosti na mednarodni ravni niso primerljivi, opozarja stroka. Foto: Reuters
Podatki o smrtnosti na mednarodni ravni niso primerljivi, opozarja stroka. Foto: Reuters

Smrtnost zaradi covida-19 v Sloveniji je po zdajšnji oceni 2,2-odstotna, kar pomeni, da ni nič večja od primerljivih držav. Pri nas imamo 103 umrle na 100 tisoč prebivalcev (vključeni so podatki do vključno 14.12.). Največ, 155, jih ima Belgija.

Imamo visoko presežno umrljivost, je po poročanju Radia Slovenija v razpravi v organizaciji Slovenskega zdravniškega društva ocenil predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Marko Noč iz univerzitetnega kliničnega centra.

Prihodnji teden množično testiranje, v novomeški bolnišnici ni več prostora za covidne bolnike

"Primerjava t. i. presežne smrtnosti na 100.000 prebivalcev med državami kaže učinkovitost spopadanja zdravstvenega sistema z epidemijo, in za Slovenijo lahko že zdaj rečemo, da smo bili zelo uspešni v prvem valu, žal pa ne tudi v drugem valu," je pojasnil Noč.

Smrtnost v Sloveniji po podatkih do 14. decembra ob 96.745 potrjenih okužbah z novim koronavirusum in 2107 smrtih bolnikov s covidom-19 tako znaša 2,2 odstotka, kar je rezultat predvsem zelo velike intenzivnosti bolezni, starosti bolnikov in bolnikov s številnimi pridruženimi boleznimi.

Različne definicije po državah

Število smrti zaradi covida-19 je zelo odvisno od definicije, ki se med državami razlikuje in zato ne odraža uspešnosti spopadanja z epidemijo. Sliko učinkovitosti spopadanja zdravstvenega sistema z epidemijo daje le primerjava skupne smrtnosti s preteklimi leti in drugimi državami, je poudaril Noč.

Razlika med smrtnostjo in umrljivostjo

Prav tako v pandemiji glede na vmesne podatke še ne moremo sklepati o končni oceni. Epidemiologinja Alenka Kraigher je na torkovi novinarski konferenci Slovenskega zdravniškega društva in Slovenske medicinske akademije pojasnila razliko med smrtnostjo in umrljivostjo. Druga kaže pogostost smrti v določeni populaciji in v določenem časovnem obdobju in je standardizirana glede na število prebivalcev. Smrtnost, ki je izražena v odstotkih, pa je delež umrlih med zbolelimi in kaže verjetnost, da zaradi bolezni umremo.

Oktobra letos umrlo 26,8 odstotka več ljudi kot v istem obdobju lani

Smrtnost v intenzivnih enotah manj kot 15-odstotna

Smrti covidnih bolnikov v intenzivnih enotah predstavljajo manjši del umrljivosti bolnikov s covidom-19, in sicer manj kot 15 odstotkov. Podatki o smrtnosti v intenzivnih enotah so za prvi val vsaj primerljivi z Zahodno Evropo, za drugi val pa sklepanje ni mogoče, saj je še v polnem razmahu, je nadaljeval Noč.

Kot je še pojasnil Noč, pri bolniku s potrjeno okužbo te kot vzroka ali povoda smrti ni mogoče izključiti. Pri zdravi osebi, ki se okuži in umre, je covid-19 jasen vzrok smrti, pri bolniku s spremljajočimi boleznimi, ki se okuži in umre, pa je covid-19 vsaj povod smrti, saj je zaradi drugih bolezni telo izčrpano za spopad z virusom. Verjeten povod smrti pa je covid-19 pri bolniku v terminalni fazi spremljajoče bolezni, ne glede na pričakovano smrt v relativno kratkem času.

Družinska zdravnica Danica Rotar Pavlič je opozorila, da bolniki zaradi strahu pred okužbo ostajajo doma. Bojijo se tudi, da bo trend povečane umrljivosti vztrajal tudi zato, ker so se ustavile preventivne dejavnosti, prav tako je omejeno vodenje kroničnih nenalezljivih bolezni.

Obvestilo uredništva:

Naknadno se je izkazalo, da je šlo pri navajanju številke o smrtnosti na 100.000 prebivalcev (61) v Sloveniji, o katerem je poročal Radio Slovenija, za zastarele podatke, zato smo jih popravili z aktualnimi podatki.