Vlada je tako na predlog ministra za zdravje za sedem dni podaljšala odloke, povezane z zbiranjem, ponujanjem blaga in storitev ter prehajanjem mej, za 14 dni pa ukrepe, povezane z nošenjem zaščitnih mask, ustavitvijo javnega prometa in izvajanjem športnih dejavnosti, je na novinarski konferenci navedla v. d. direktorja Direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Marija Magajne.

Vrata neživilskih trgovin, avtošol, kulturnih ustanov in kinodvoran tako ostajajo zaprta, še vedno veljajo prepoved zbiranja ljudi, razen družinskih članov in članov skupnega gospodinjstva, ter ukrepi na mejnih prehodih. Prav tako v naslednjem tednu ostajajo zaprti vrtci, razen za nujne primere, osnovne, srednje in glasbene šole ter visokošolski zavodi.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Jelko Kacin je pozneje dodal, da je vlada danes napovedala obravnavo in sprejetje načrta sproščanja ukrepov za naslednji teden oz. najpozneje naslednji četrtek: "Predlog in načrt sproščanja mora pripraviti svetovalna skupina ministra za zdravje. Določen je rok, do kdaj mora to biti. Prihodnji teden želi vlada o tem odločati, potrditi ta načrt in poznati tudi pogoje, pod katerimi in kdaj bi lahko prišlo do sproščanja."

"Danes zjutraj smo dobili rezultate testiranj od včeraj. Po dolgem času se je zgodilo, da je bilo število okuženih občutno manjše kot pred tednom dni. Razlika je 300 – ni ogromno, je pa obetavno. Če se bo ta trend nadaljeval tudi jutri in v prvem delu prihodnjega tedna, kamor ne štejemo ponedeljka, ker je atipičen, bo to dobra napoved, ki bo lahko omogočila dovolj realno prognozo o tem, kaj lahko pričakujemo do konca tega leta oziroma med prazniki," je še pojasnil uradni govorec vlade za covid-19.

V zadnjem tednu v ljubljanski UKC sprejeli kar šest otrok z večorganskim vnetjem

Odločitev glede šol prihodnji teden – če se epidemiološke razmere spremenijo

Odločitev o tem, kdaj bi se otroci, vsaj prva triada, lahko vrnili v šolske klopi, "bo sprejeta prihodnji teden ob morebitnih spremenjenih epidemioloških razmerah", je dejal Kacin in dodal, da bi se moral, če bi se sprostile šole oz. prva triada, hkrati sprostiti javni promet. "Te stvari so med seboj močno povezane in logične."

Marija Magajne je poudarila, da se hospitalizacija bolnih, nato pa tudi sprejem na intenzivne enote "vedno dogajata z zamikom". "Se pravi, danes so v bolnišnicah tisti, ki so bili pred nekje 10 dnevi prepoznani kot okuženi in ki so se okužili še nekaj dni prej." "Zato je pomembno vedeti, da je glede na današnje stanje pričakovati še kar nekaj časa morda ne ravno porasta, ampak vsaj enak trend hospitalizacij in pritiskov na intenzivne enote."

To so tudi ključni razlogi, zakaj se ukrepi podaljšujejo, je še dejala. "Virus namreč še vedno kroži med populacijo, a ga je mogoče omejiti, saj imamo izkušnje iz pomladanskega obdobja." Še nekaj časa, je ponovila, ne pričakujejo upada potreb po hospitalizacijah. "Če se bo začelo pozitivnih, število okuženih primerno zmanjševati, pa lahko potem s takim zamikom pričakujemo tudi zmanjšanje pritiska na bolnišnice in na celoten zdravstveni sistem."

Krek: "Padanje okužb je odvisno od discipline ljudi"

Kot je v Odmevih Televizije Slovenija dejal direktor NIJZ-ja Milan Krek, bo krivulja kljub vsemu počasi šla navzdol. "Hitrost padanja te krivulje, torej števila okuženih, je odvisna predvsem od discipline ljudi. Če se bomo zelo dobro disciplinirali in se držali vseh ukrepov, potem bomo božič mogoče dosegli v točki, ko bomo lahko marsikaj sprostili," je dejal.

"Če ne bomo spremenili našega vedenja, če ne bomo resno sprejeli ukrepov, potem lahko računamo, da bomo počasi drseli navzdol do konca marca in bomo o odprtju posameznih zadev razmišljali konec januarja ali februarja," meni Krek. "To je resna predikcija, nič ne manipuliram, nič ne lažem – tako pač je," je še dodal direktor NIJZ-ja.

Ukrepi podaljšani, prihodnji teden v obravnavi načrt rahljanja

V sredo 1767 novih okužb, delež pozitivnih testov 23,9-odstoten

Uradni govorec za covid-19 je povzel tudi covidno statistiko: v sredo je bilo opravljenih 7391 testiranj, potrjenih je bilo 1767 novih okužb. Delež pozitivnih testov je znašal nekoliko manj kot pretekle dni – 23,9 odstotka. 14-dnevna incidenca na 100 tisoč prebivalcev na ravni države po podatkih NIJZ-ja v tem trenutku znaša 956.

Aktivnih primerov v državi je 20.041. Med regijami ima pomurska regija še vedno najvišjo incidenco – 1576. Le nekoliko nižja je incidenca koroške regije – 1538. "Kar sedem regij, obalno-kraška, goriška, primorska, notranjska, osrednjeslovenska, posavska, gorenjska in zasavska imajo 14-dnevno incidenco na 100 tisoč prebivalcev že pod tisoč," je navedel Kacin.

Med občinami danes po številu okužb izstopajo: Celje (43), Kamnik (46), Kranj (44), Slovenska Bistrica (45), Velenje (55), Zagorje ob Savi (31), Koper (32), Domžale (27), Trebnje (27), Nova Gorica (24), Črnomelj (21), Trbovlje (21), Žalec (22). V Ljubljani je bilo potrjenih 206 okužb, v Mariboru pa 95.

Ukrepi ne ustavljajo koronavirusa, ustavljajo pa druge viruse

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da je akutnih okužb dihal, razen novega koronavirusa, v zadnjih tednih bistveno manj kot prejšnjo sezono. To v praksi opažata tudi družinska zdravnica Danica Rotar Pavlič in celjska pediatrinja Anita Jagrič Friškovec. Po besedah zadnje je med otroki celo 80 odstotkov manj okužb.

Rotar Pavličeva, ki je tudi predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije, je za STA pojasnila, da obravnava bistveno manj bolnikov z virusnimi respiratornimi okužbami. Pri tem ne gre le za občutek, ampak teh okužb bistveno manj potrdijo tudi z laboratorijskimi analizami. "Zdaj bi se že morale pojavljati sezonske okužbe. Verjetno je k manjši pojavnosti prispevala higiena kašlja, pa tudi druga preventivna navodila za preprečevanje širjenja okužb," je dejala za STA.

Takšno stanje opažajo celo jesen, ne le v zadnjih tednih, ko so se poostrili ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Manj je tudi angin, primera gripe v njeni ambulanti še niso imeli. Ob tem je navedla, da je veliko svojih bolnikov cepila proti gripi, bistveno več kot prejšnja leta.

Stanje v bolnišnicah nič boljše

Bolnišnično oskrbo sta včeraj potrebovala 1302 pacienta, kar pomeni, da je bilo v bolnišnicah včeraj pet bolnikov več kot v torek, je dejal. Skupaj je bilo iz bolnišnic sicer odpuščenih veliko ljudi, kar 91. "Žal se je v primerjavi s stanjem v torek povečalo tudi število hudo bolnih in potrebnih intenzivno nego. Takih bolnikov je bilo včeraj 215, 13 več kot v torek."

"Na UKC-ju Ljubljana so imeli danes zjutraj 348 pacientov, kar pomeni štiri manj kot prej. Tudi na intenzivni so imeli manj pacientov – in sicer tri manj, skupaj le 60 pacientov na intenzivni negi. Na žalost moramo tudi danes poročati o umrlih – včeraj je v bolnišnicah umrlo 32 ljudi, v DSO-jih pa še 14 – skupaj 46," je še navedel Kacin.

Doslej so v Sloveniji potrdili 71.073 okužb z novim koronavirusom, skupaj je umrlo 1245 bolnikov s covidom-19.

2000 oskrbovancev v drugem valu prebolelo covid-19

Kot je še poudaril Kacin, je število oskrbovancev, ki so v drugem valu že preboleli virus, že preseglo 2000: "Samo včeraj je ozdravelo 110 stanovalcev DSO-jev." Med zaposlenimi je okužbo s covidom-19 od konca julija do danes prebolelo več kot 1000 zaposlenih, v sredo je bilo na novo takšnih 40.

Sicer pa tudi iz DSO-jev poročajo o novih okužbah. Včeraj je bilo potrjenih 178 primerov novih okužb med stanovalci in še 90 med zaposlenimi. V petih posebnih socialnovarstvenih zavodih je bilo včeraj le pet novih okužb med stanovalci in 43 med zaposlenimi. Med domovi, ki so včeraj imeli največ okužb, so: DSO Trebnje (19), DSO na Fari v občini Prevalje (12), DSO Horjul (11), DSO Ptuj (12), DSO Lendava (27), DSO na Izlakah (12).

Pomanjkanje prostora za hrambo umrlih

V murskosoboški občini imajo težave predvsem pri zagotavljanju primernih prostorov za hrambo umrlih do pokopa, so ugotovili v sredo na seji občinskega štaba civilne zaščite.

Po besedah direktorja javnega podjetja Komunala Tomislava Zrinskega se je zaradi naraščanja števila umrlih podaljšala čakalna doba za upepelitev v krematoriju v Mariboru. V sodelovanju s Splošno bolnišnico Murska Sobota poskušajo reševati težave, da bi poskrbeli za primerno hranjenje pokojnikov do pokopa v prostorih, ki bodo zagotavljali pieteto in spoštovanje do pokojnikov in njihovih svojcev.

Razmere v Domu starejših Rakičan so po besedah direktorja Zorana Hoblaja pod nadzorom, kljub velikemu izpadu zaradi bolniških odsotnosti jih z obstoječim kadrom še obvladujejo. Novi sprejemi starostnikov v institucionalno varstvo so spet mogoči.

Predstavnik murskosoboške splošne bolnišnice je predstavil okuženost zaposlenih v bolnišnici. Skoraj 20 odstotkov zaposlenih je zaradi okužb na bolniškem dopustu, od tega dobra petina nemedicinskega kadra, zato je prosil za pomoč prostovoljcev tudi pri podpornih službah bolnišnice.

Težave s hospitalizacijo pacientov, ki niso okuženi

Iz jeseniške bolnišnice pa so sporočili, da so v dobrem mesecu dni, odkar so postali covidna bolnišnica, do danes zdravili 216 bolnikov s covidom-19, od tega jih je 17 potrebovalo intenzivno zdravljenje. Za covidne bolnike so pripravili prostore na dveh internističnih oddelkih in prostore v zabojnikih, nekaj postelj za otroke in nosečnice imajo tudi na ginekološko-porodniškem oddelku. Skupaj imajo za bolnike s covidom-19 na voljo 56 bolniških postelj in štiri postelje za potrebe intenzivnega zdravljenja.

"Omenjeno število bolniških postelj glede na obrat zadostuje in ne kaže potrebe po dodatnih zmogljivostih. Vsekakor pa ne zadostuje število postelj za intenzivno zdravljenje covidnih bolnikov, vendar na žalost tukaj nimamo dodatnih možnosti za povečanje kapacitet," navajajo v SB Jesenice.

"Skrb vzbujajoča v tem trenutku pa je možnost hospitalizacij necovidnih bolnikov predvsem v internistični službi. Primanjkuje nam zmogljivosti za hospitalizacijo nujnih pacientov z drugimi boleznimi, kot so možganska kap, karcinomi … Stanje okužb med zaposlenimi v bolnišnici se sicer v tem trenutku nekoliko izboljšuje, saj se zaposleni po preboleli okužbi vračajo v večjem številu kot novi zbolevajo. Na žalost pa smo imeli vdor okužbe v t. i. beli coni, kar zna povečati število okužb med zaposlenimi, prav tako smo odkrili nekaj novih okužb med pacienti," so še sporočili.

Poglavitni krivec "malice in kavice"

Zakaj je kljub dolgotrajnim ostrim protivirusnim ukrepom še vedno dnevno potrjenih več kot 1000 okužb? "Tukaj gre za več dejavnikov," je v Odmevih TV Slovenija v sredo komentirala infektologinja z ljubljanskega UKC-ja Mateja Logar. Sodeč po novih podatkih NIJZ-ja, je virus v vseh vidikih življenja, tako znotraj družin, nato se širi z različnimi druženji in posledično se prenaša v službeno okolje, je povedala Logarjeva. V podjetjih pa so poglavitni "krivec" za prenos predvsem malice, odmori, kavice in podobno. Takrat zaposleni hitro pozabijo na ohranjanje razdalje in nošnjo mask, je dejala epidemiologinja.

Po njenih besedah podjetja na samih delovnih mestih izvajajo zelo dobre, številne ukrepe, zaposleni pa vedo, kako jih izvajati. Zato po njenem mnenju na tej točki ni smiselno zapirati industrije, le poskrbeti je treba, da se okužbe ne širijo na prej omenjenih neformalnih srečevanjih, na odmorih in v garderobah.

Največ okužb na delovnem mestu