Foto: Ministrstvo za zdravje
Foto: Ministrstvo za zdravje

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tadej Ostrc je ob tem pojasnil, da bodo sredstva za teste za samotestiranje šolarjev in dijakov zagotovljena iz proračuna, vsak pa jih bo dobil deset na mesec. Ob tem je poudaril, da namen samotestiranja ne bo iskanje asimptomatskih, ampak zgolj za morebitno potrditev okužbe: "Testiranje bo prostovoljno, potekalo bo v domačem okolju, ne iščemo asimptomatskih, se pravi, skladno z usmeritvami iščemo samo tiste, ki imajo znake covida-19." Tako kot doslej bodo testi na voljo v lekarnah na osnovi kartice zdravstvenega zavarovanja ali s potrdilom o vpisu oziroma vključenosti v vzgojno-izobraževalni zavod in osebnim dokumentom, če je oseba tujec in nima kartice zdravstvenega zavarovanja.

"Testi bodo na voljo učencem, dijakom in udeležencem izobraževanja odraslih od 29. avgusta dalje," je na novinarski konferenci pojasnil Ostrc in ob tem spodbudil najprej k uporabi testov, ki so bili prevzeti v lanskem šolskem letu Zatrdil je, da na ministrstvu sledijo priporočilom stroke oz. posvetovalne skupine za spremljanje koronavirusa na NIJZ-ju, torej epidemiologov, zato testiranje ne bo niti obdobno, ampak zgolj po potrebi, torej če pride do bolezni, tesnega stika z okuženim ipd.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je ob tem poudaril, da ministrstvo na tedenski ravni aktivno spremlja razvoj in potek epidemije. Kot je pojasnil, smo še vedno v fazi 1, ko prevladuje različica virusa, ki pri večini obolelih ne povzroča težjega poteka bolezni. "Zaščitili bomo najbolj ranljive skupine in o vseh morebitnih zaostritvah ob potencialnem poslabšanju situacije bomo pravočasno obveščali javnost", je povedal. Za boljše sodelovanje, hitrejše usklajevanje in medsebojno obveščanje so v sklopu ministrstva vzpostavili tudi posebno koordinacijsko-operativno skupino pod vodstvom državnega sekretarja Ostrca, ki bo skrbela za pravne, finančne in organizacijske okvirje implementacije strokovnih priporočil v prakso.

Ponedeljkovi podatki: 2280 okužb

V ponedeljek je bilo sicer opravljenih 932 PCR-testov in 7143 hitrih antigenskih testov, s katerimi so potrdili 2280 okužb. V bolnišnicah se po podatkih ministrstva za zdravje skupno zdravi 227 ljudi (12 manj kot v nedeljo), in sicer 80 zaradi covida, 128 pa s covidom. Na intenzivni negi zdravijo 19 ljudi (5 več kot v nedeljo), od tega večino, 12, zaradi covida. V ponedeljek so umrli še trije bolniki s covidom, iz bolnišnic so odpustili 22 ljudi, še navajajo na ministrstvu za zdravje.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov po podatkih NIJZ-ja trenutno znaša 1508, kar je 250 več kot dan prej. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev pa je trenutno 878 oziroma šest manj kot dan prej. Po oceni NIJZ-ja je v Sloveniji trenutno 18.586 aktivnih primerov okužb, kar je 114 manj kot dan prej.

Ključne ukrepe iz PKP-jev bo združil interventni zakon

Na novinarski konferenci o aktualnih zadevah so sicer predstavili tudi prihajajoči intervencijski zakon, ki bo združil nabor ukrepov za (zdravstveno) obvladovanje epidemije na enem mestu kot zakonsko podlago za ravnanje v prvi fazi.

Kot je pojasnila vodja službe za sistemsko zakonodajo Mateja Radej Bizjak, bodo v intervencijskem zakonu za področje zdravstva združili 35 različnih ukrepov, ki so bili v preteklosti sprejeti v 10 protikoronskih zakonodajnih svežnjih. Ker bo zakon sprejet po nujnem postopku, pozivajo vse deležnike, da ministrstvu čim prej sporočijo morebitne pripombe oz. pošljejo čim bolj dodelane predloge. Zakon naj bi bil v prvi polovici septembra obravnavan na vladi, v drugi polovici meseca pa v DZ-ju, je pojasnila.

Ukrepi so različni in se tičejo npr. pravice od kratkotrajne odsotnosti z dela, začasne odsotnosti zaposlenih zaradi prerazporeditev, določajo podrobnosti glede testiranja, cepljenja (tako proti covidu kot proti gripi), odgovornosti za škodo zaradi cepljenja proti covidu, organizacije ambulant za neopredeljene paciente, dodatne za specializacije klinične psihologije in družinske medicine, dodatek za delo s covidnih pacienti ipd. Kot je še pojasnila Radej Bizjak, je predvideno, da bi ukrepi veljali do konca leta 2023, z možnostjo podaljšanja do konca leta 2024, je pa predvidena tudi možnost predčasnega prenehanja veljavnosti ukrepov, če bo vlada presodila, da zanje ni več potrebe.

Sorodna novica Minister za zdravje: Direktor UKC-ja Ljubljana bi moral takoj odstopiti in prevzeti odgovornost

"Fokus ministrstva za zdravje je na zdravstvenem sistemu," je ob tem dodal pristojni minister Danijel Bešič Loredan in pojasnil, da se bodo o podrobnosti z javnimi zavodi dogovorili na srečanju v začetku septembra. "Navodila bodo jasna: 20 odstotkov efektivnih posteljnih kapacitet morajo zavodi pripraviti, koliko bo intenzivnih postelj, se bo določilo posebej," je še dejal in dodal, da je najprej cilj ministrstva zdravstveni sistem stabilizirati. Bešič Loredan je ob tem poudaril, da se za zdaj ukvarjajo zgolj s t. i. prvo fazo potrebnih ukrepov, ko prevladuje različica virusa, ki pri večini obolelih ne povzroča hujšega poteka bolezni. Pri tem na ministrstvu upajo, da bo bolezen kmalu postala endemična.

"Do pomladi bi se stanje vendarle moralo umiriti," je povedal Bešič Loredan. "Smo pa pripravljeni tudi na bolj črne scenarije ob morebitni zaostritvi in posledičnem prehodu v fazo 2," je še dodal in spomnil, da druga faza morebitnih ukrepov sicer sloni na uveljavitvi zakona o nalezljivih boleznih, glede katerega pa se bodo zbirali podpisi za razpis referenduma.

Za zdaj nekaj deset vlog za odškodnine zaradi cepljenja

V odgovoru na novinarsko vprašanje se je pozneje dotaknil tudi odškodnin za posledice po cepljenju proti covidu. Kot je dejal, so postopki glede dokazovanja posledic trenutno dolgotrajni in zapleteni, netransparentni, veliko je tudi pravne praznine. Za zdaj so tako prejeli nekaj deset vlog za odškodnine, potencialnih pa jih je nekaj tisoč, a te še niso popolne, "to pa zato, ker je postopek tako dolg in zapleten". Večinoma gre sicer za zaplete po cepljenju s cepivom AstraZenece.