Od 23. avgusta naprej se bo začelo samoplačniško testiranje na covid-19. Foto: BoBo
Od 23. avgusta naprej se bo začelo samoplačniško testiranje na covid-19. Foto: BoBo

Kot so sporočili iz Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana, bo testiranje še naprej potekalo v mobilni enoti simulacijskega centra pred Mestno hišo, in sicer vsak delovnik od 8. do 14. ure. Potrdilo o izvidu hitrega testiranja bodo osebe prejele na mestu testiranja.

V organizaciji ZD Maribor bo samoplačniško testiranje s hitrimi antigenskimi testi potekalo ob sredah od 14. do 16. ure v zdravstveni postaji Pernica in kulturnem domu Dvorjane ter od 17. do 19. ure v zdravstveni postaji Starše. Ob četrtkih bo možno testiranje od 14. do 16. ure v Hiši vseh generacij Kungota in zdravstveni postaji Hoče ter od 17. do 19. ure v zdravstveni postaji Rače in v kulturnem domu Miklavž, ob petkih pa od 14. do 18. ure v zdravstveni postaji Ruše.

Sorodna novica Poklukar o najtežji jeseni: Delta je do 2,5-krat bolj kužna kot lanski virus

Da bodo hitri antigenski testi na novi koronavirus od ponedeljka brezplačni le še za določene skupine, za večino pa ne več, je vlada odločila 19. julija. V petek je minister za zdravje Janez Poklukar povedal, da bo državni proračun kril stroške hitrega testiranja le še za zaposlene v zdravstvu, socialnovarstvenih zavodih, v vzgoji in izobraževanju, vključno z visokim šolstvom, ter osebe, ki izvajajo storitve ali prodajo blaga, organizirajo prireditve in izvajajo vzgojo in izobraževanje na področju verske svobode.

V petek 388 okužb

V petek so opravili 2119 PCR-testov na okužbo z novim koronavirusom in pri tem potrdili 388 okužb, kar je 18,3 odstotka, kažejo podatki NIJZ-ja. To je največ po 25. maju letos.

V bolnišnicah se zdravi 66 covidnih bolnikov, kar je 12 več kot dan prej, od teh jih intenzivno zdravljenje potrebuje 15, trije več kot dan prej. V petek ni umrl noben bolnik s covidom-19.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 275, 14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev pa 151. Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v državi trenutno 3247 aktivnih okužb, kar je 55 več kot dan prej.

V petek so opravili tudi 46.701 hitrih antigenskih testov na okužbo z novim koronavirusom, katerih pozitivne rezultate potrjujejo še s PCR-testiranjem.

Z enim odmerkom cepljenih že 46 odstotkov ljudi

Do zdaj je bilo v Sloveniji z enim odmerkom proti covidu-19 cepljenih 971.753 prebivalcev Slovenije, kar znaša 46 odstotkov. Med starejšimi od 18 let je bilo z enim odmerkom cepljenih 952.739 oz. 55 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 50 let pa 599.262 oz. 62 odstotkov.

Z vsemi odmerki pa je bilo doslej cepljenih 871.369 prebivalcev Slovenije oz. 41 odstotkov. Med starejšimi od 18 let je ta delež 50-odstoten, med starejšimi od 50 let pa 63-odstoten.

V Sloveniji so sicer polno cepljeni trije odstotki oziroma 12.606 mladostnikov v starostni skupini od nič do 17 let, z enim odmerkom pa 18.983 oziroma pet odstotkov mladostnikov, pri čemer je pri nas cepivo odobreno za otroke nad 12 let. Od tega jih je največ cepljenih s cepivom Pfizer-BioNTech. Foto: Shutterstock
V Sloveniji so sicer polno cepljeni trije odstotki oziroma 12.606 mladostnikov v starostni skupini od nič do 17 let, z enim odmerkom pa 18.983 oziroma pet odstotkov mladostnikov, pri čemer je pri nas cepivo odobreno za otroke nad 12 let. Od tega jih je največ cepljenih s cepivom Pfizer-BioNTech. Foto: Shutterstock

Doslej obravnavali 34 otrok z večorganskim vnetnim sindromom, ni jasno, ali je cepljenje zanje varno

Medtem so v UKC Ljubljana potrdili, da so do zdaj obravnavali 34 otrok z večorganskim vnetnim sindromom, ki kot posledica covida-19 nastopi pri peščici mladostnikov po preboleli okužbi. Tadej Avčin, predstojnik kliničnega oddelka za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo pediatrične klinike UKC Ljubljana, je za STA pojasnil, da še nimajo točnih podatkov o varnosti cepiva za otroke po prebolelem sindromu.

Otroci imajo po prebolelem večorganskem vnetnem sindromu visoke vrednosti zaščitnih protiteles proti covidu-19, ki pa postopno upadajo. "Dva izmed naših bolnikov sta bila sedem mesecev po prebolelem večorganskem vnetnem sindromu v tesnem stiku z okuženo osebo s covidom-19 in ob tem nista imela težav", je povedal.

Med virusom in imunskim sistemom namreč obstaja kompleksna interakcija, pojasnjuje Avčin, zato lahko pride od blagih pa vse do "burnih, prekomernih odzivov z različnimi avtoimunskimi stanji, usmerjenimi v več različnih tkiv in organov". Prav tako pa se zapleti z močnejšimi odzivi na virus lahko pojavijo v fazi okrevanja pri bolnikih z aktivno okužbo kot tudi tudi pri prebolevnikih, ki so bolezen preboleli asimptomatsko.

Avčin poudarja, da je pri odločitvi glede cepljenja teh otrok treba upoštevati njihovo klinično stanje, količino protiteles, prav tako pa tudi podatke o razširjenosti virusa v državi in osebne dejavnike tveganja za ponoven stik z virusom. Točnih podatkov o varnosti in učinkovitosti cepljenja po prebolelem večorganskem vnetnem sindromu za zdaj še nimajo.

Kljub temu poudarja, da je tveganje za zgodnje oziroma kasnejše zaplete pri okužbi po cepljenju manjše kot pri sveži okužbi. Zato se mu zdi glede na razširjenost virusa smiselno čimprejšnje cepljenje, tudi mladih, ki covida-19 še niso preboleli.