V Odmevih se je z ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem pogovarjala voditeljica Tanja Starič.

Vlada je določila, za katere dejavnosti bo testiranje kril proračun. Gre za učitelje, zdravstvo, socialne zavode, trgovine, gostinstvo in prireditve. Kdo pa bo moral plačati sam?
Pri vseh, ki ste jih našteli, gre za panoge, kjer se zahteva testiranje enkrat tedensko, zato bo hitre antigenske teste država plačevala. Teste, ki jih potrebujemo za obisk kulturnih prireditev, za prehod preko meje, pa bomo plačevali sami, v kolikor nismo cepljeni ali pa v zadnjih mesecih nismo preboleli koronavirusa.

Se pravi, če želimo na kulturno prireditev, na športno prireditev ali čez mejo, si moramo test plačati sami.
Če nismo že cepljeni ali preboleli. Je pa res, da je veljavnost hitrih antigenskih testov 48 ur, PCR-testov pa 72 ur. Ko govorimo o presejanju v omenjenih panogah, je to zato, da čim prej iz verige prenosa umaknemo okužene osebe, zato tam ne govorimo o veljavnosti testa, pač pa o presejalnem testiranju, s katerim zamejujemo širjenje virusa, zato je tam to enkrat tedensko, da ne mešamo pojma veljavnosti testa s presejalnim testiranjem za izločanje okuženih oseb.

Zato se bodo učitelji samo enkrat tedensko testirali, čeprav je veljavnost testa zgolj 48 oz. 72 ur?
Tako, ker delamo v šolstvu teste z namenom presejanja, se testira enkrat tedensko.

Najbolj zaskrbljeni so starši, približuje se 1. september. Kakšna bodo pravila na prvi šolski dan? Maske, razkuževanja, distanca, vse te stvari poznamo. Kaj še?
Seveda, ključno je, na vseh segmentih družbe, cepljenje. Če je le mogoče in v kolikor so otroci starejši od 12 let, naj pristopijo k cepljenju. Razumem, da imamo pomisleke, da se vsi do danes za to še nismo odločili, zato omogočamo druge možnosti, da zagotovimo varno delovanje šol. Tukaj je prostovoljno testiranje, s 1. septembrom se bodo vsi šolarji lahko prostovoljno testirali. Teste bodo starši dobili v lekarnah, v naslednjem tednu pa bomo sporočili, od kdaj naprej bodo ti testi dosegljivi.

Zdaj še niso, bodo pa pred 1. septembrom?
Zagotovo morajo biti pred 1. septembrom, v naslednjem tednu bomo povedali, od katerega dne naprej bodo dosegljivi.

Predlog sindikatov je, da bi se tudi učitelji samotestirali. Vi ste danes rekli, da tako tudi bo, če smo vas prav razumeli od 6. septembra in to ne samo v šolstvu. Kaj to pomeni?
Glejte, epidemije ne more ustaviti noben posameznik. Lahko jo ustavimo samo skupaj. Niti je ne more ustaviti zdravstvo, kajti pri epidemiji je podobno kot pri prometni nesreči, prometne nesreče zdravstvo ne more preprečiti, lahko samo odpravlja posledice. Če hočemo, da prometnih nesreč ne bo, potrebujemo varno cestišče, varen avtomobil, ustrezne predpise, vsi deli družbe skupaj lahko prispevajo, da prometnih nesreč ali pa, če karikiram, epidemije ne bo več, da jo bomo obvladovali.

Stroka je skeptična do samotestiranja, temelji bolj na zaupanju kot nadzoru. Mislite, da bo samotestiranje uspešno?
Samotestiranje bomo poskusili uvesti v družbo čim širše. Prišel je čas, po letu in pol, mislim, da smo vsi skupaj uvideli, da če ne bomo stopili skupaj, epidemije ne bomo premagali in ne bomo uspeli ohraniti odprte družbe. Hkrati se vsi zavedamo, da si zapiranja družbe več ne moremo privoščiti, tako iz razloga reševanja zdravja in življenj kot iz gospodarskih in ekonomskih razlogov. Zato je prav, da vsi skupaj s svojim maksimalnim zavedanjem po najboljših močeh prispevamo k temu. Postopno bomo samotestiranje uvajali v šolstvo pa tudi v vse ostale segmente družbe. Ali bo to 6. septembra ali kakšen dan pozneje, je odvisno od tega, kdaj bomo uspeli zagotoviti dovoljšnje število testov v Sloveniji. Želimo si, da bi to bilo v najkrajšem možnem času.

Se pravi, samotestiranje bi lahko nadomestilo testiranje?
Samotestiranje ni nadomestilo za testiranje in tudi ne bo podlaga za to, da nekdo dobi QR-kodo, to bo podlaga za to, da boš lahko pristopil na delovno mesto. Nikakor pa to ne more biti podlaga, da boš šel na kulturno prireditev, ker ti to ne bo dalo QR-kode.

Tukaj je vprašanje nadzora. Ravnatelji so opozarjali, da manjka zakonska podlaga.
Kar se tiče samotestiranja sem še hotel dodati, da samotestiranje ne nadomešča testiranja. Če nekdo zboli z znaki prehlada, z znaki, ki jih navajamo pri koronavirusu, tako cepljen kot necepljen, se mora oglasiti pri osebnem zdravniku, ki ga bo praviloma napotil na PCR-test. Samotestiranje je zgolj presejalno testiranje, praviloma za navidezno zdrave, ker hočemo predčasno dokazati prisotnost virusa in osebo dati v izolacijo, ostale tvegane stike v karanteno in na ta način preprečiti nadaljnje širjenje virusa in zamejevati epidemijo.

Nadaljujva s 3. odmerkom, to zdaj prihaja, v UKC-ju so že bili cepljeni prvi pacienti. Kako bo to teklo, kdo bo prvi na vrsti?
Kar se tiče tretjih odmerkov, je posvetovalna skupina nedavno sprejela odločitev, da k ponovnemu cepljenju pristopijo imunsko oslabljeni. Tisti, ki so imeli transplantacijo ali imajo kako drugače pridobljeno manjšo imunsko odpornost. Seveda to storijo po posvetu z osebnim zdravnikom. V naslednjem koraku čakamo odločitev stroke, ne samo naše, pač pa tudi evropske in svetovne. Čakamo EMO (evropsko agencijo za zdravila, op. n.), da pride s priporočili. Vemo, da s časom upada število protiteles, skladno s tem pa naša imunska odpornost. Dejstvo je, da bomo v naslednjih tednih pristopili k cepljenju najbolj rizičnih, začeli smo v domovih starejših občanov, vse v zdravstvu, sociali, šolstvu, starejši od 60 let, da ne bomo izgubljali imunosti. Da bomo ohranjali obvladovanje epidemije, bo verjetno potreben osvežitveni tretji odmerek.

Prej nisva do konca dorekla. Zakonska podlaga, odloki, kaj načrtuje vlada?
Kar se tiče kontrole nad samotestiranjem, je dejstvo, da na eni strani vsem državljanom v roke polagamo možnost, da soupravljajo epidemijo, po drugi strani pa vemo, da nadzor mora biti. Področna zakonodaja pravi, da je za varno delovno mesto odgovoren delodajalec, tako da verjamem, da se bo delodajalec skupaj z delavcem dogovoril za najboljši možni način za izvajanje presejalnih testiranj.

Še prezračevanje. Veliko je bilo besed na to temo, da država ni naredila dovolj, da bi bile šole bolje pripravljene na novi jesenski val. Se načrtujejo kakšne spremembe?
Zagotovo je prezračevanje pomemben ukrep, vemo tudi, da imamo v Slovenijo bolj ali manj dober zrak, tako da prezračevanje med poukom oz. med odmori z odpiranjem oken je zagotovo eden od osnovnih elementov, ki jih je ta trenutek treba izkoristiti. Večina šol je bila grajenih pred 40, 50 leti in nima prezračevalnih sistemov. Tudi ostali svet jih širom nima, nekateri so jih v manjšem delu uspeli v zadnjem letu nadomestiti, vendar po svetu gledano se tega enormnega napora ne da narediti v enem letu. Zagotovo je to izhodišče, na katero bo potrebno v prihodnje gledati. Ta trenutek je tisto, kar je pomembno, protokol prezračevanja, tako med poukom, med odmori, če govorimo o šolstvu, kar se tiče gospodarstva in ostalega pa ravno tako prezračevanje med odmori pri delu oz. verjamem, da bo posvetovalna skupina kmalu predlagala, da se ponovno, kjer je le mogoče, uvede delo na daljavo. Da na ta način zamejujemo širjenje virusa.

Rekli ste, da bo ta jesen najtežja do zdaj. Kljub vsemu je veliko ljudi prebolelo bolezen, približno polovica državljanov je tudi cepljenih, zakaj naj bi bila ta jesen najtežja?
Tukaj je več vidikov. Eden je, da imamo že leto in pol opravka z virusom, da smo ga po eni strani naveličani, po drugi strani imamo že dovolj tega strahu za življenje in naše zdravje. Ne nazadnje smo finančno in eksistenčno odvisni od plače, da preživimo, vse to je velik pritisk, medtem ko vemo, da je delta za 50 odstotkov bolj prenosljiva kot različica alfa, alfa pa je 50 odstotkov bolj prenosljiva kot lanski jesenski val. Tako dobimo 2 do 2,5-krat bolj kužno različico, kot smo jo imeli pred letom dni, vemo, da danes živimo veliko bolj sproščeno, odprto kot pred letom dni. Poznamo virus, res pa je, da moramo vsi skupaj izvajati priporočene ukrepe, kajti če jih izvajava samo midva, potem izboljšanja ne bo, vsi skupaj pa lahko to premaknemo.

Vabljeni k ogledu pogovora v videu spodaj.