Zato naj bi si nemška vlada zdaj tudi premislila in v skladu s pozivi javnosti podprla decentralizirano programsko opremo.

Nemški minister za zdravje Jens Spahn in vodja kabineta kanclerke Helge Braun sta sporočila, da vlada zdaj podpira arhitekturo decentralizirane programske opreme, ki bi dopuščala, da se podatki uporabnikov shranjujejo na lastnih napravah, ne na osrednjem strežniku.

"Naš cilj je, da bo aplikacija za sledenje kmalu pripravljena z močno podporo javnosti in civilne družbe," sta zapisala Spahn in Braun v izjavi.
Aplikacija bi delovala prek sistema Bluetooth, ki bi zaznal druge naprave. Uporabnik pa bi prek aplikacije prejel opozorilo, če je bil v stiku z okuženim človekom.

Strah pred nadzorom prebivalstva

Berlin je do zdaj podpiral evropski sistem PEPP-PT, ki ga razvija okoli 130 evropskih znanstvenikov, med njimi strokovnjaki z inštitutov Fraunhofer in Robert Koch. Predlagana tehnološka rešitev pa je naletela na buren odziv javnosti, saj predvideva shranjevanje podatkov centralizirano na osrednjem strežniku.

Kritiki so opozarjali, da bi centralizirano zbiranje podatkov lahko vodilo v množični nadzor ljudi. V odprtem pismu je ta teden okoli 300 akademikov pozvalo vlade, naj se ognejo centraliziranemu sistemu, saj da bi ta spodkopaval zaupanje ljudi. Po drugi strani pa razvija ekipa okoli evropskega projekta DP-3T decentraliziran sistem. Tega podpirata tudi tehnološka giganta Google in Apple, ki nameravata ta teden razvijalcem med drugim omogočiti lažji dostop do Bluetootha, kar pa bo olajšalo razvoj aplikacij za sledenje.

Kam s pridobljenimi podatki?

Tako centraliziran kot decentraliziran sistem sicer potrebujeta osrednji strežnik, razlika pa je v tem, kateri podatki se shranjujejo na osrednjem strežniku. Pri centraliziranem sistemu, ki ga zagovarja PEPP-PT, bi se seznam tveganih stikov naložil na osrednji strežnik ob pozitivnem rezultatu uporabnika aplikacije. Pri decentraliziranem, ki ga razvija DP-3T in podpira med drugim Švica, pa bi se predvideno naložile le informacije o okuženem, ne pa tudi o tveganih stikih.

Ker naj bi nadzor nad temi strežniki predvidoma imeli nacionalni inštituti za javno zdravje, se poraja skrb, da bi pridobljene podatke lahko izkoristili in da bi tako lažje identificirali okužene in njihove stike. Veliko je sicer odvisno tudi od tega, katere vse informacije bi se naložile na osrednji strežnik.

Ključnega pomena pri teh aplikacijah pa je zaupanje uporabnikov, ki ga bodo aplikacije dobile, če bodo zagotavljale transparentnost, varovanje podatkov in učinkovitost. Če uporabniki aplikaciji ne bodo zaupali, je tudi ne bodo uporabljali.