Sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte. Foto: MMC RTV SLO
Sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte. Foto: MMC RTV SLO
Spet prosto prehajanje občin in regij, odprte vse trgovine, v šole vsi učenci

V bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi 738 bolnikov, intenzivno nego potrebuje 135 bolnikov. Iz bolnišnic so odpustili 34 bolnikov. Umrlo je 11 bolnikov, je na Twitterju sporočila slovenska vlada.

Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji trenutno 12.836 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom. Do zdaj so sicer okužbo potrdili že pri 179.726 ljudeh. V Sloveniji je s covidom-19 umrlo 3728 ljudi, kažejo podatki Sledilnika za covid-19.

Povprečje okužb za zadnjih sedem dni je trenutno 822.

Z enim odmerkom cepiva proti novemu koronavirusu so do zdaj cepili 70.752 ljudi, z dvema pa 47.647.

V torek nov razpis za dobavo hitrih antigenskih testov

Ministrstvo za zdravje bo v torek objavilo nov javni razpis za dobavo milijona hitrih antigenskih testov, so za STA potrdili na ministrstvu. Zdravstvenim domovom so bili namreč razdeljeni že vsi testi dobavitelja podjetja Majbert Pharm, ki jih je ministrstvo dobavilo na prvem razpisu.

Ministrstvo je razpis za prvega pol milijona hitrih antigenskih testov objavilo na začetku decembra na portalu javnih naročil. Šlo je za postopek s pogajanji brez predhodne objave iz razloga nujnosti. Kot dobavitelj je bilo izbrano podjetje Majbert Pharm, ki je hitre teste dobavilo iz Kitajske po ceni 1,982 evra z DDV-jem.

Štejejo le pozitivni PCR-testi

S soboto so začele veljati spremembe testiranja v Sloveniji. Vsi, ki so jim okužbo z novim koronavirusom potrdili s hitrim antigenskim testom, so testirani še s PCR-testom. V statistiki je okužba dokumentirana, ko je potrjena tudi s PCR-testom.

V nedeljo je bilo s PCR-testi potrjenih 244 novih okužb. Foto: BoBo/Borut Živulović
V nedeljo je bilo s PCR-testi potrjenih 244 novih okužb. Foto: BoBo/Borut Živulović

Je konec epidemije potencialno blizu?

Na podlagi izboljšanja epidemiološke situacije in skladno z načrtom sproščanja se danes v osnovne šole vračajo vsi učenci in dijaki zaključnih letnikov, odpirajo se vse trgovine. "Čeprav nas to dejstvo navdaja z optimizmom, da bo epidemije kmalu konec, nas do tja čaka še nekaj tednov, mogoče celo nekaj mesecev," je na novinarski konferenci vlade dejala sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte.

Zavedati se je treba, da sprostitev ukrepov ne pomeni, da nam ni treba spoštovati vseh preventivnih ukrepov, je poudarila in dodala: "Nasprotno: ko sproščamo ukrepe, se moramo zavedati, da je nujno, da dosledno izvajamo vse preventivne ukrepe, ki jih ponavljamo že od marca lani. Le tako nam bo uspelo, da se bo število okuženih in hospitaliziranih še naprej zmanjševalo, kar nam bo omogočilo še nadaljnje sproščanje ukrepov in vrnitev v normalno življenje."

Izvid testa je možno natisniti na portalu ZVem. Foto: EPA
Izvid testa je možno natisniti na portalu ZVem. Foto: EPA

Prihaja čas drugih okužb dihal

Če torej kažemo bolezenske znake, ostanemo doma, pokličemo zdravnika in se posvetujemo z njim, je opozorila Fortejeva. Prihaja čas povečanega pojavljanja drugih okužb dihal, zato je zelo pomembno, da se izogibamo zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi. Vse prostore je treba redno zračiti, saj gre za enega ključnih ukrepov v boju proti širjenju virusa, je spomnila. Izogibamo se telesnih stikov z ljudmi, ki so bolni, pri srečevanju z drugimi upoštevamo pravilo fizične razdalje, je ponovila. Spomnila je tudi na pomen higiene kašlja, umivanja rok in pravilne uporabe oz. ravnanja z zaščitno masko.

V teh dneh, ko se bodo mnogi odpravili v trgovine, je zelo pomembno, je dejala, da si razkužujemo roke ob vstopu in izstopu ter vzdržujemo razdaljo tudi v vrsti pred blagajno. Pomemben vidik je tudi gibanje, je spomnila, in pravilna prehrana, uživati je treba predvsem veliko z vitamini bogate hrane.

Hitri testi so pomembni

"Pomemben vidik za obvladovanje epidemije je tudi hitro testiranje. Na ministrstvu se zavedamo, da bo hitro testiranje v naslednjih dneh izjemen organizacijski in logistični zalogaj za celoten slovenski zdravstveni sistem, dodatne napore pa bo predstavljalo tudi za vse zaposlene, ki se bodo tega testiranja udeležili," je dejala in se zahvalila vsem za potrpežljivost in solidarnost. Testiranje skušajo organizirati na način, "da bi potekalo čim bolj normalno, hitro, brez zapletov, v okoliščinah, ki zagotavljajo varno in zdravo okolje", je zagotovila.

Ljudem, ki so že prejeli dva odmerka cepiva, se ni potrebno testirati. Foto: Reuters
Ljudem, ki so že prejeli dva odmerka cepiva, se ni potrebno testirati. Foto: Reuters

Komu se ni treba testirati?

Ljudem, ki so bili že dvakrat cepljeni, pri čemer je treba upoštevati, katero cepivo je oseba prejela, saj je od tipa cepiva odvisno, kdaj dosežemo dovolj visoko stopnjo protiteles. Pri cepivu Pfizer/BioNtech dosežemo dobro zaščito že po sedmih dneh, pri cepivu Moderne po 14 dneh, pri cepivu AstraZenece po 21 dneh.

Test tudi ni potreben za ljudi, ki so že preboleli covid-19, pri čemer morajo imeti potrdilo o pozitivnem rezultatu PCR-testa ali testa HAT, ki je starejši od 21 dni in mlajši od 6 mesecev.
Poleg tega test ni potreben za ljudi, ki so že preboleli covid-19, pri čemer morajo imeti potrdilo zdravnika, da je oseba bolezen prebolela pred šestimi meseci ali manj (od začetka simptomov). Na ministrstvu iščejo rešitev, kako zagotoviti, da bo izdaja potrdil čim hitrejša in da bo zastonj, je pojasnila Fortejeva.

Izvid testa je mogoče natisniti na portalu ZVem

Potrdilo o pozitivnem izvidu testa je mogoče natisniti tudi s portala ZVem ‒ če imate digitalno potrdilo. Tega je mogoče pridobiti na upravni enoti. "Prosim vas, da čim bolj uporabljate te poti, da ne obremenjujemo po nepotrebnem družinskih zdravnikov, ki so zaradi vsega, kar poteka ta trenutek v Sloveniji, tudi hitrega testiranja, izredno obremenjeni."

Cepljenje zdravstvenih delavcev poteka prepočasi, je opozoril Simon Podnar z nevrološke klinike UKC-ja Ljubljana. Foto: BoBo
Cepljenje zdravstvenih delavcev poteka prepočasi, je opozoril Simon Podnar z nevrološke klinike UKC-ja Ljubljana. Foto: BoBo

Med zdravniki ni nikogar, ki ne bi bil cepljen ali čakal na cepljenje

"Naša bolnišnica je polna, ker smo prevzeli bolnike z infekcijske klinike z obolenji, povezanimi z živčevjem. Precejšen del epidemije smo imeli manj dela v ambulantah, kjer smo skušali z bolniki komunicirati prek telefona. V prvem valu so bili ljudje glede tega bolj preplašeni, opažali smo manj bolnikov z lažjimi oblikami možganske kapi in prehodnimi motnjami prekrvavitve možganov. V tem času pa že opažamo, da ni več odstopanj od običajnega položaja," je na novinarski konferenci pojasnil Simon Podnar, strokovni direktor Nevrološke klinike UKC-ja Ljubljana.

"Največji problem je bilo izjemno pomanjkanje medicinskih sester. Če se bo tako nadaljevalo v naslednjih mesecih, bodo morali svojci hoditi v bolnišnico in pomagati pri negi," je nadaljeval. Po njegovih besedah smo se lahko po številu okuženih primerjali z najhujšimi tedni v Bergamu, a vseeno nikoli nismo prišli do točke, ko bi morali odklanjati oz. ne zagotavljati tiste ravni skrbi, do katere so bolniki upravičeni.

Dodatna obremenitev v najslabših tednih je bila, da so obolevali zaposleni ‒ v nekem trenutku je bilo 50 ljudi bodisi v karanteni bodisi okuženih. "V tem trenutku je to število padlo na pet, največ deset oseb, k čemur je pripomoglo to, da smo v veliki meri precepljeni. Težava je v tem, da številne medicinske sestre in drugi kadri še niso cepljeni in da o tem še razmišljajo, kar je na neki način tragično. Ob tako kakovostnih cepivih oklevajo celo zdravstveni delavci ‒ med zdravniki pa ni nikogar, ki ne bi bil že cepljen ali ne bi čakal na cepljenje," je sklenil Podnar.

Dnevni podatki o okužbah

Hitri testi kljub slabši natančnosti koristni

"Hitri antigenski testi sodijo v posebno, zelo ozko področje laboratorijske medicine, ki vseeno izkazuje ogromen razvojni potencial in si je že utrdilo pot tako v zdravstvu kot v širši družbeni skupnosti. Z angleško kratico to področje imenujemo POCT. Dve značilnosti opisujeta POCT. Prvič: testi se izvajajo ob postelji bolnika, ob bolniku, v ambulanti, skratka ‒ zunaj zdravstvene ustanove, zunaj medicinskega laboratorija in zunaj laboratorijske službe. Drugič, teste izvaja nelaboratorijsko osebje, torej osebje, ki nima laboratorijske izobrazbe in je priučeno. Če sledimo tema dvema definicijama POCT-ja, je neizbežno, da morajo biti analitski sistemi in postopki za uporabo močno poenostavljeni," pa je na novinarski konferenci pojasnil Darko Černe, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo UKC-ja Ljubljana.

"Uporabljamo lahko zelo preproste tehnične izvedbe, torej testne ploščice, ki jih poznate iz prispevkov na televiziji. Ti sistemi seveda niso temperaturno regulirani, nimajo vgrajenih sistemov za kontrolo poteka analitskega postopka in kemijske reakcije, nimajo nikakršnega pipetiranja. Torej ni standardiziranega volumna vzorca, nanesenega na ploščico, ni centrifugiranja. Posledično se takšni sistemi glede zanesljivosti rezultatov analize nikakor ne morejo primerjati z analitskimi sistemi v organizirani laboratorijski službi," je nadaljeval. Posledično imajo po njegovih besedah neprimerljivo slabše analitične in diagnostične zmogljivosti. K variabilnosti rezultatov analize pa prispeva tudi to, da teste izvaja nelaboratorijsko osebje.

Slabši natančnosti navkljub so hitri testi vseeno uporabni in koristni. "Kaj je pozitivnega? Prvič, v zelo kratkem času jih lahko opravimo v zelo velikem številu. Izvajanje teh testov ni vezano le na organizirane laboratorije, ki delujejo na drugačni ravni. S takšnim množičnim pristopom seveda lahko najdemo kar nekaj dodatnih covidnih bolnikov. Drugič, cena testov je praviloma dostopnejša. In tretjič, takšen diagnostični pristop ima lahko močan motivacijski moment," je še dodal.

Černe je prepričan, da je predvsem treba vzpostaviti ustrezen algoritem uporabe teh testov, torej klinično pot obravnave testiranca. In pri oblikovanju tega algoritma izhajati najprej iz dobrih strani takšnega analitskega pristopa. "Najti moramo okolje in načine, kjer bomo dosegli koristi. Istočasno je treba slabosti z nekimi dodatnimi ukrepi čim bolj zmanjšati. Zadnji ukrep, da se vsi pozitivni izvidi hitrih antigenskih testov preverjajo z analitskim pristopom PCR, je treba razumeti kot prizadevanja v tej smeri," je sklenil.