BBC poroča, da bodo cepivo preizkušali na 45 zdravih prostovoljcih v Seattlu. Cepivo ne more povzročiti bolezni covid-19, vsebuje pa neškodljiv genetski zapis, skopiran iz virusa, ki bolezen povzroči.

Strokovnjaki pravijo, da bo potrebnih več mesecev dela, da bi izvedeli, ali bo to cepivo oziroma druga, na katerih delajo, delovalo.

Cepivo razvija biotehnološko podjetje Moderna Therapeutics, razvoj pa financira Nacionalni inštitut za zdravje.

V običajnih razmerah bi pred preizkusi na ljudeh raziskovalci najprej preverili, ali cepivo proži imunski odziv pri živalih, ta korak pa so tokrat preskočili.

V podjetju Moderna Therapeutics sicer pravijo, da so cepivo razvili po preverjenem in ustaljenem postopku.

Strokovnjak za nalezljive bolezni John Tregoning z Imperial Collegea v Londonu je dejal, da so cepivo razvili z uporabo že obstoječe tehnologije. Pri tem so uporabili snovi, za katere vedo, da so varne za ljudi, udeležence v preizkusu pa bodo podrobno nadzorovali, je dejal.

Cepiva za viruse, kot v primeru ošpic, izdelujejo iz oslabljenega ali ubitega virusa, piše BBC, cepivo mRNA-1273 pa ni narejeno iz virusa, ki povzroča bolezen covid-19. Namesto tega vsebuje kratek del genetskega zapisa, skopiranega iz virusa, ki so ga znanstveniki lahko izdelali v laboratoriju. Upajo, da bi to lahko imunski sistem prejemnika cepiva naredilo odpornega proti pravi okužbi.

Prostovoljci bodo prejeli različne odmerke poskusnega cepiva, vsak po dva v razmiku 28 dni. Tudi če bodo ti prvotni preizkusi uspešni, pa bi lahko trajalo do 18 mesecev, preden bi potencialno cepivo postalo dostopno javnosti.

ZDA želele pridobiti ekskluzivni dostop do nemškega cepiva

Nemške oblasti so medtem zavrnile možnost, da bi ZDA dovolile ekskluzivni dostop do cepiva, ki ga razvija nemški CureVac.

"Nemčija ni na prodaj," je danes dejal nemški gospodarski minister Peter Altmeier in dejal, da poznajo CureVac in so v stiku z njim. Možnost, da bi ZDA dobile ekskluzivni dostop do cepiva, je zavrnil tudi nemški zunanji minister Heiko Maas. "Nemški raziskovalci so vodilni pri razvoju zdravil in cepiv, pri čemer sodelujejo na globalni ravni. Ne moremo dovoliti drugim, da bi imeli ekskluzivni dostop do rezultatov njihovih raziskav," je pojasnil in poudaril, da "bomo virus premagali samo skupaj".

V podjetju so v nedeljo pojasnili, da pogodba, ki bi cepivo ekskluzivno zagotavljala ZDA, za njih ni realna. "Želimo razviti cepivo za vse, in ne le za posamične države," je povedal Christof Hettich, poslovodja holdinga Hopp BioTech, kamor sodi tudi CureVac.

Danes pa so v podjetju zavrnili medijska poročanja o Trumpovi ponudbi. "CureVac pred, med in po zasedanju delovne skupine v Beli hiši 2. marca od ameriške vlade ali z njo povezanih deležnikov ni dobil nobene ponudbe ter zavrača vsa tovrstne medijske navedbe," je tvitnilo podjetje.

Kot smo poročali v nedeljo, je nemški časopis Welt am Sonntag objavil, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump nemškemu zasebnemu podjetju CureVac ponudil milijarde dolarjev za ekskluzivni dostop do cepiva proti novemu koronavirusu.

EU prepoveduje izvoz zaščitne opreme

Uredba Evropske komisije določa, da je za izvoz osebne zaščitne opreme, kot so varovalna očala in ščitniki, zaščita za obraz, oprema za zaščito ust in nosu ter zaščitna oblačila in rokavice, iz EU-ja v tretje države potrebno izvozno dovoljenje, ki ga izda pristojni organ države članice, v kateri ima izvoznik sedež. Brez takšnega izvoznega dovoljenja je izvoz prepovedan, so danes sporočili z gospodarskega ministrstva.

Komisija izvoz iz držav EU-ja v države zunaj Unije omejuje, ker obstoječe zaloge in trenutna raven proizvodnje v Uniji kljub pozivom k povečanju ne bodo zadostovale za zadovoljitev povpraševanja v EU-ju. Kot je navedla komisija, je trenutno proizvodnja zaščitne opreme skoncentrirana v omejenem številu držav članic, zlasti na Češkem, v Franciji, Nemčiji in na Poljskem.

"Povpraševanje po zdravstveni zaščitni opremi je močno naraslo in pričakovati je, da se bo močno povečevalo, pri čemer bi lahko prišlo do pomanjkanja v več državah članicah, zlasti primanjkuje zaščitnih mask za usta. Trenutno potekajo prizadevanja za povečanje proizvodnih zmogljivosti," so navedli v komisiji.

Za tak ukrep so se odločile tudi nekatere države zunaj EU-ja, med njimi tudi sicer tradicionalne dobaviteljice za trg EU-ja. Komisija je zdaj sprejela podoben ukrep, ki med drugim določa, da se izvoz določene količine posameznih izdelkov v tretje države sicer lahko odobri, a le v posebnih okoliščinah.

Do namere izvoznega omejevanja je prišlo tudi med članicami EU-ja, kar je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v petek glasno kritizirala, saj je v teh razmerah solidarnost najnujnejša. V petek je poudarila, da po pogovorih z Nemčijo, Francijo in nekaterimi drugimi članicami EU-ja z veseljem poroča, da so pripravljene ustrezno prilagoditi nacionalne ukrepe.

"Janša: Končno dobre novice iz Bruslja"

Premier Janez Janša je danes prek Twitterja sporočil, da se je po telefonu slišal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. "Končno dobre novice iz Bruslja." Kot je tvitnil Janša, EU zapira zunanje meje razen meja s Švico, Islandijo, Norveško in Veliko Britanijo, uvaja prepoved izvoza kritične medicinske in zaščitne opreme za boj proti novemu koronavirusu zunaj EU-ja ter uvaja smernice za sprostitev tovornega prometa na notranjih mejah in usklajuje predlog izjem ob zapori notranjih meja za osebni promet.

Za torek je sicer že sklicana videokonferenca voditeljev članic EU-ja, namenjena ukrepanju v boju proti širjenju novega koronavirusa, ki bo prva, na kateri bo kot slovenski premier sodeloval Janez Janša.