Številke testov in novih okužb strmo rastejo. Foto: Reuters
Številke testov in novih okužb strmo rastejo. Foto: Reuters
Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Kot je dodal Kacin, smo v četrtek dobili kar tri rekorde – največ testov in največ novih okužb do zdaj, poleg tega pa je skupno število potrjenih okužb z novim koronavirusom preseglo 5000, kar je tudi nov rekord.

"Današnje deževno vreme je uvod v hladnejše mesece, ki so pred nami. Že jutri bo hladneje, kar pomeni, da bodo razmere za širjenje virusa še ugodnejše. Na to so že večkrat opozorili tako zdravniki kot epidemiologi," je nadaljeval Kacin in se vprašal, kaj lahko storimo, da bi preprečili širjenje virusa. "Prvi korak so odgovornost vsakega od nas, maske, razdalja in higiena rok ter aplikacija," je naštel.

Kacin: Nihče ne želi ponovnega zaprtja države

"Ker si po spomladanski izkušnji zaprtja države nihče med nami ne želi, prav tako ne, da bi se socialno in gospodarsko življenje v državi ustavilo, vlada vse svoje moči usmerja v to, da se vsakodnevno življenje ohrani v čim bolj običajnih okvirih," je poudaril prizadevanja vlade.

Vlada zato znova priporoča omejevanje medsebojnih stikov povsod, kjer je to mogoče za vsakodnevno življenje, ter upoštevanje ukrepov in priporočil. Delodajalcem priporoča delo od doma povsod, kjer delovni proces to omogoča, sicer priporoča redno merjenje telesne temperature zaposlenih. Po njegovih besedah se virus še naprej širi med zdravstvenimi delavci in oskrbovanci domov za starejše. "Če ste prehlajeni, če ste bolni, pokličite zdravnika, delodajalca in ostanite doma," je dodal.

O morebitnem zaostrovanju ukrepov se bosta vlada in svetovalna skupina posvetovali že med koncem tedna, odločitev pa je mogoče pričakovati v ponedeljek. Kot že napovedano, bi lahko znova omejili druženja, tako bi se lahko zbiralo šest ljudi, in ne deset, je ponovil Kacin. Pojasnil je še, da bo vlada po potrebi z dodatnimi ukrepi dopolnila peti sveženj ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, preden jih pošlje v državni zbor.

Ob tem je Kacin znova pozval k upoštevanju zaščitnih ukrepov. Vsem, ki načrtujejo druženja in dogodke, pa predlaga, naj ponovno premislijo, ali ni bolje dogodka preložiti ali pa zmanjšati števila udeležencev.

Pogovor z Alešem Rozmanom o širjenju virusa

Največ okužb v Ljubljani

Novoodkrite okužbe z novim koronavirusom so bile v četrtek razpršene na 77 občin. Kar 52 primerov so potrdili v Ljubljani, po sedem v Domžalah in Črni na Koroškem, po šest v Mariboru in Celju, pet v Slovenskih Konjicah, po štiri pa v Kranju in Medvodah. Občinam z najmanj eno potrjeno okužbo se je pridružilo Središče ob Dravi.

Opozorila pred varnostnimi ukrepi v podjetjih

Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Foto: BoBo
Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Foto: BoBo

Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, je dejala, da je novi koronavirus ušel že v več kot 20 podjetij. "Delodajalci so dolžni narediti oceno tveganja in razmisliti, kako preprečiti vnos in širitev virusa v delovno organizacijo ter kako omogočiti normalen potek dela. Dolžnost delodajalca nista samo presoja tveganja in zelo natančen opis ukrepov, ampak tudi predvidevanja, kaj se bo zgodilo; ne samo v prostorih delovnega procesa, ampak tudi v prostorih, kjer se delavci združujejo," je dodala.

"Delodajalec mora razmišljati širše, kako preprečiti vnos virusa, njegovo širitev in kako omogočiti normalen potek dela. Številne delovne organizacije so take, da si predmete dela delavci podajajo – to pomeni, da se virus širi s predmetom, ker prijemajo v roke isti predmet. Kritične so tudi kopalnice, vhodi, izhodi in odmori za kajenje," je pojasnila Fikfakova.

"Ta teden sem bila v delovni organizaciji, kjer so bili delavci oddaljeni med sabo 1,5 metra, na cigaretnem odmoru pa so si bili z ramo ob rami. Na to je delodajalec pozabil, ker to ni delovni proces. Zelo pomembna sta tudi vhod v podjetje in izhod iz njega. Trenutkov, kotičkov v delovni organizaciji je toliko, da mora biti za to postavljena ekipa, ki zelo točno naredi oceno, to pa se po potrebi popravlja," je navedla primer.

Perutninarstvo Pivka – je to vzorčni primer hitre zajezitve?

"Naša izkušnja je, da so v trenutku, ko je bila epidemija preklicana, delovne organizacije mislile, da mask ne potrebujemo več – to je bila napačna percepcija. Nihče ni sklenil pakta z virusom, virus je ostal tukaj. Ni bilo primarne preventive – če bi bili ukrepi, o katerih govorimo, tega ne bi bilo. Čestitam pa jim za hitro zajezitev," je odvrnila Fikfakova.

Ali maska za katere tipe bolnikov ni primerna?

"V zakonu o varnosti in zdravju pri delu piše, da mora delodajalec posebej poskrbeti za ogrožene skupine – ljudi s kroničnimi boleznimi in nosečnice. Za te morajo najprej poskrbeti za delo na domu, jih dati v svojo pisarno, maska pride šele na koncu. Če pride na koncu, tem delavcem svetujem, da se pogovorijo s konkretnim zdravnikom. Če gre za sladkornega bolnika, naj se pogovori z endokrinologom itd.," je na novinarsko vprašanje odgovorila Fikfakova.

Potek bolezni večinoma srednje težak

Predstojnica ljubljanske infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc je ob naraščanju števila bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo intenzivno nego, znova pozvala k doslednemu upoštevanju epidemioloških priporočil. Le tako bo mogoče zagotoviti dovolj bolniških kapacitet in ustrezno usposobljenega kadra za zdravljenje in nego, je opozorila.

Število hospitaliziranih s covidom-19 v enotah intenzivne terapije narašča, je opozorila Lejko Zupančeva. Koordinacijo kapacitet za intenzivno nego na ravni države je ocenila kot dobro. "Na voljo je še nekaj postelj, vzpostavljajo se nove. Če ne bo kakšnih neprijetnih presenečenj ob koncu tedna, mislim, da bo šlo," je dejala v današnji izjavi medije.

Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC-ja Ljubljana trenutno zdravijo deset bolnikov v intenzivni enoti, mediana starosti pa je 55 let. Hospitaliziran je tudi malček, ki so ga zaradi povišane telesne temperature in težav z dihanjem premestili iz Slovenj Gradca.

Potek bolezni pri zadnjih hospitaliziranih bolnih v ljubljanski infekcijski kliniki je večinoma srednje težak, obravnavajo pa tudi posamezne primere, pri katerih pride do zelo hitrega poslabšanja, je opisala. Imeli so namreč nekaj bolnikov, ki so jih že takoj ob sprejemu na kliniko morali namestiti v enoto za intenzivno nego.

Ob tem je Lejko Zupančeva vse, ki imajo potrjeno okužbo z novim koronavirusom, pozvala, da so pozorni na svoje simptome. "Če se jim zdi, da imajo težave z dihanjem oziroma se njihovo počutje izrazito poslabša, naj stopijo v stik z dežurno službo ali neposredno z dežurnim zdravnikom infekcijske klinike," je navedla.

Kot je spomnila infektologinja, so imeli v prvem valu epidemije na račun zaprtih oddelkov pripravljenih večje število postelj za bolnike s covidom-19. Zdaj pa še vedno izvajajo tudi nenujne storitve in to bodo po njenih besedah vzdrževali, dokler bo mogoče. Hkrati iščejo dodatne kapacitete, ki jih je treba še pripraviti. Težava pri tem je tudi pomanjkanje kadra, ki so si ga na infekcijski kliniki v prvem valu ob ustavitvi večine zdravstvenih storitev "izposodili" z drugih oddelkov.

Za zdaj še niso imeli vdorov okužbe na oddelkih, a je po njenem mnenju, "samo vprašanje časa, kdaj bo treba kakšen oddelek dati v karanteno, in potem bo kriza s kadrom še dosti večja". Boji se tudi, da drvimo v situacijo, ko bomo "hočeš nočeš morali vse zapreti", če se bomo vedli, kot da nam je vseeno in poslušali "samooklicane strokovnjake, ki mešajo glave neizobraženim ljudem ali ljudem, ki se morda bojijo in iščejo drugo rešitev".

Zato vse poziva, da upoštevajo priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). "Za zdaj so ta priporočila relativno blaga. Omejujejo določene stvari, vendar mislim, da nobenemu ne kratijo osebne svobode, ampak varujejo populacijo pred tem, da bi intenzivne bolnike morda morali zdraviti v kakšnih skladiščnih halah, kjer bi jih gledali ljudje, ki sploh nimajo ustrezne izobrazbe za tako delo," je dejala.

Bolniških kapacitet in kadrov je zdaj še dovolj, a če se bo število okuženih večalo s tako hitrostjo kot zdaj, bi se po njenih besedah lahko kmalu približali tudi opisanemu scenariju.

Ljudem svetuje, naj se ne družijo v velikih skupinah, če so bolni, naj ostanejo doma, v zaprtih prostorih naj nosijo maske, prav tako na prireditvah na prostem, če ni mogoče zagotoviti ustrezne razdalje. Kot pravi, sama ni za ostrejše ukrepe, "dokler ljudje držijo trezno glavo in se držijo priporočil".

Švedi bolj upoštevajo priporočila

Komentirala je tudi švedski model spopadanja z epidemijo. Švedi po njenih besedah veliko bolj dosledno upoštevajo priporočila epidemiologov, pri nas pa je kultura drugačna, radi se družino, imamo velike družine, več generacij živi v istem gospodinjstvu. Vprašala se je tudi, koliko so ljudje ukrepe upoštevali, ko so bili zgolj priporočila, ne pa še tudi predpisani z odloki.

V bolnišnicah 60 bolnikov s covidom-19

Ena četrtina okuženih v karanteni

"Porast je ob velikem številu testiranih kar velik. Podatkov, od kod ti bolniki so, še ni. Primere mora terenska epidemiološka služba šele analizirati. Ena četrtina okuženih zboli v karanteni, torej tu je velika možnost, da se okužba ne bo širila naprej," je za TV Slovenija pojasnila infektologinja Bojana Beović. Po njenih besedah je še vedno veliko okužb neznanega izvora, pri čemer gre lahko za to, da ljudje ne želijo povedati, kje so se okužili. "Lahko pa gre tudi za nenadzorovano širjenje okužb po državi, kar je seveda posebej skrb vzbujajoče," je sklenila vodja vladne svetovalne skupine za covid-19.

Test ministrice in sodelavcev OKS-ja negativen

Test na okužbo z novim koronavirusom, ki ga je opravila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec po tistem, ko se je ob udeležbi na prireditvi OKS-ja, na kateri ni nosila zaščitne maske, znašla pod plazom kritik, je negativen. Ministrica bo iz preventivnih razlogov do ponedeljka ostala na dopustu, ko bo spet opravila test.

Glede nespoštovanja odločbe NIJZ-ja na dobrodelni prireditvi Fundacije Miroslava Cerarja so se odzvali tudi iz Olimpijskega komiteja Slovenije. "Ker smo prejšnji teden dobili informacijo, da je eden naših kolegov okužen s covid-19, se je v preteklih dneh testov na koronavirus udeležilo vseh 30 njegovih sodelavcev. Rezultati vseh testov so negativni", so sporočili.

Širjenje mreže točk za odvzem brisov

Potrebe po odvzemu brisov za testiranje na novi koronavirus se v zadnjem obdobju povečujejo, zato nekateri zdravstveni domovi že širijo mrežo točk za odvzem brisov, med drugim na Gorenjskem, kjer trenutno odrasle bolnike z blago klinično sliko, pri katerih je potreben le odvzem brisa, obravnavajo na Jesenicah in v Kranju. "Menimo, da smo na spodnjem Gorenjskem 'ujeli' čakalno vrsto, danes je na primer v Kranju prostih še 13 terminov, v ponedeljek pa tako rekoč vsi," je pojasnil strokovni vodja Osnovnega zdravstva Gorenjske Aleksander Stepanović.

Na zgornjem Gorenjskem bodo po njegovih besedah v prihodnjih dneh brise začeli opravljati tudi v Radovljici. Bolnike s slabšo klinično sliko pregledajo in jim odvzamejo bris v vseh območnih enotah, ki imajo organizirano dežurno službo. To so poleg Kranja in Jesenic še v Škofji Loki, Tržiču, Radovljici in na Bledu.

Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Število odvzetih brisov se povečuje tudi v Spodnjem Podravju. Tam za zdaj po potrebi podaljšujejo delovni čas vstopne točke za covid-19, po potrebi bodo organizirali dve ekipi. Kot je za STA še pojasnila direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Ptuj Metka Petek Uhan, imajo skupaj z ZD-jem Ormož organizirano eno skupno točko pri ZD-ju Ptuj. Tja na odvzem prihajajo tisti, ki jih naročijo njihovi zdravniki.

Na območju Ptuja in Ormoža tako po besedah direktorice za zdaj dodatnih točk za jemanje brisov ne načrtujejo, prav tako po njenih besedah doslej še nihče drug ni izrazil želje, da bi brise jemal sam. Po njenem mnenju so razmere trenutno še obvladljive, imajo tudi organiziran odvoz brisov v Maribor, prav tako ostajajo pri sistemu, da brise jemljejo v za to določenem zabojniku in za zdaj ne načrtujejo točke drive-in.

Epidemija v Sloveniji je v polnem razmahu. Foto: BoBo
Epidemija v Sloveniji je v polnem razmahu. Foto: BoBo

Na Koroškem brise jemljejo v ambulantah za covid-19 pri vseh štirih zdravstvenih domovih v regiji, zdravstveni domovi pa imajo organiziran skupni prevoz brisov v laboratorij v Mariboru. "Smo na neki način dober primer, kako smo to vzpostavili na vseh lokacijah," je dejal direktor ZD-ja Ravne na Koroškem Stanislav Pušnik.

Testov je sicer dovolj, izvide pa v nujnih primerih dobijo hitro, sicer pa v manj kot 24 urah. Pri kadrih pa že sicer večjih rezerv nimajo, tako da so zaposleni trenutno dodatno obremenjeni. Težave lahko nastopijo, če bi zdravstveni delavci morali v samoosamitev oz. karanteno, je opozoril Pušnik.

V sredo 122 okužb

V sredo so ob 2848 testih potrdili 122 okužb z novim koronavirusom, dve bolnici s covidom-19 sta umrli. Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je opozoril, da vlada išče pravno podlago za omejitev zasebnih druženj, saj se okužbe najbolj širijo prav tam.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa je Osnovno šolo Dragomirja Benčiča - Brkina Hrpelje obvestil, da je eden izmed učencev pozitiven na novi koronavirus. NIJZ posamične učence in učitelje od četrtka obvešča o obvezni karanteni, šola pa se je odločila, da od danes preventivno doma ostajajo trije razredi, kar je skupno 70 učencev in pet učiteljev, poroča Radio Slovenija.

V četrtek rekordnih 192 okužb

Nove okužbe na Koroškem

Potem ko so v Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem v nedeljo potrdili prvo okužbo z novim koronavirusom pri zaposleni osebi, se je število okuženih doslej povzpelo na več kot 30, na nekaj rezultatov odvzetih brisov pa še čakajo.

V CUDV-ju Črna, ki s svojimi z dislociranimi enotami in dnevnimi centri skrbi za okoli 300 ljudi z motnjami v duševnem razvoju in ima okoli 250 zaposlenih, so v sredo in četrtek odvzeli večje število brisov, rezultate pa še prejemajo. Po zadnjih podatkih, ki jih navaja spletni portal Večer Koroška, je okuženih 20 stanovalcev in 12 zaposlenih.

Kot je direktorica CUDV-ja Črna Dalja Pečovnik danes sporočila prek spletne strani zavoda, v skladu z rezultati brisov uporabnike razvrščajo v belo, sivo in rdečo cono in skladno s tem organizirajo delo. S ciljem, da se zgodi čim manj stikov, so tudi strogo ločili osrednjo stavbo od dislociranih enot.

V Domu starejših pri Fari na Prevaljah pa so okužbo potrdili pri delavki v pralnici doma. Takoj so prepovedali obiske in izhode stanovalcev, prav tako so začasno ustavili sprejem novih stanovalcev, prek spletne strani doma sporoča direktorica Stanka Vauh.

Na Koroškem je število potrjeno okuženih v tem tednu zelo naraslo, od prejšnjega četrtka so v regiji potrdili 63 novih okužb s koronavirusom, skupno doslej od prvega pojava virusa v regiji pa 217. V torek je bilo v regiji potrjenih tudi največ dnevnih okužb doslej, in sicer 18. Po zadnjih podatkih, ki so za četrtek, je na Koroškem 78 aktivno okuženih, kažejo podatki, zbrani na sledilniku covid-19.

Psihološki pogledi na pandemijo

UKC Ljubljana: Za bolnike s covidom na voljo 105 postelj

Generalni direktor UKC-ja Ljubljana Janez Poklukar je dejal, da bi lahko organizirali 105 postelj za bolnike s covidom-19, od tega 25 na oddelku za intenzivno nego, 50 na navadnem oddelku in dodatnih 30 za nesimptomatske oskrbovance domov za starejše. Če bi obravnavali še več bolnikov s covidom-19, pa bi morali začeti ustavljati druge programe v UKC-ju.

"Ko pridemo do teh številk, ustavljamo druge programe. Naredili bomo vse, kar lahko, da programov ne bomo krnili. Če bo pri maksimalni vzpostavitvi teh zmogljivosti težava s kadrom, zlasti zdravstvene nege, bomo najprej ukinili dodatne programe in nato vse, kar ni življenjsko nujno," je dejal Poklukar. Ob morebitnih izrednih razmerah pa bi opravljali le še tiste programe, ki rešujejo življenja. "Vse drugo morda lahko počaka. Ampak potem se bo preneslo to čakanje v naslednje leto in tega ne bo nikoli konec in zdravje ljudi bo bistveno slabše, kot je bilo pred epidemijo. Zato je naš cilj, da zdravstva ne ustavljamo," je dodal.

Pri tem je po njegovih besedah najdragocenejši kader. "Kadra ne moreš kupiti čez noč, visoko strokovnega kadra ne moreš vzgojiti čez noč. Tukaj bodo ravno kadrovske zmogljivosti postavljale meje, do kod sežemo oz. koliko zmoremo v celotnem zdravstvu," je dejal. Zato so že v prvem epidemičnem valu začeli usposabljati dodatne zdravnike za delo z medicinskimi ventilatorji za mehansko predihavanje bolnikov. Tako so jih do konca junija izobrazili 93.

Malo okužb na Kočevskem in v Ribnici