Področje zdravstva mora biti tudi dolgoročno vzdržno, "zato so potrebne strokovne rešitve, pri katerih bi morale biti vključene tudi zavarovalnice", so prepričani v Vzajemni. Foto: BoBo

Levica je predstavila zakonski predlog, ki bi dopolnilno zavarovanje ukinil in ga prenesel v obvezno zavarovanje. Predlog predvideva dvig prispevne stopnje za eno odstotno točko za delojemalce in pokojninsko blagajno in dvig za 1,6 odstotne točke za delodajalce. Za samozaposlene je predviden dvig prispevne stopnje za dve odstotni točki. Predlog, ki ga nameravajo v DZ vložiti do konca septembra, je dvignil veliko prahu.

V zavarovalnicah za zdaj še ne želijo komentirati predloga za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj podrobnosti še ne poznajo. Opozarjajo pa, da bi lahko vsakršno nepremišljeno poseganje na to področje destabiliziralo sistem financiranja zdravstvenih storitev.

V Vzajemni zdravstveni zavarovalnici opozarjajo, da gre pri omenjeni ideji za davčno reformo, pri kateri bi zaradi ukinitve dopolnilnega zavarovanja sledil izpad 500 milijonov evrov, ki jih bo treba nadomestiti z višjimi davki oziroma prispevki. Pri tem pa po njihovem opozorilu "zdravstvo, ki je v težavah, ne bo nič boljše za zavarovance oziroma bolnike".

Uresničitev predloga Levice bi tudi po prepričanju Zavarovalnice Triglav povečala destabilizacijo financiranja zdravstva, s tem pa tudi tveganje, da ljudem v prihodnje zdravstvene storitve ne bodo zagotovljene nemoteno. Po njihovem prepričanju lahko namreč nadomestitev dopolnilnega zavarovanja z novimi prispevki ali davki enako količino sredstev, kot se jih zdaj zbere z obstoječimi premijami, zbere samo v trenutku zamenjave. "Sčasoma pa bi količina zbranih sredstev upadala zaradi zmanjševanja števila aktivnega in naraščanja števila upokojenega prebivalstva s hkratnim naraščanjem zdravstvenih potreb prebivalstva zaradi starajoče populacije," so zapisali.

Levica za odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Koalicijske stranke niso navdušene nad pogojevanji Levice

Predlog zakona bo Levica v državnozborski postopek vložila do konca septembra. Do takrat naj bi se še usklajevali s koalicijskimi partnericami, ki ukinitev dopolnilnega zavarovanja sicer podpirajo, a nad soliranjem stranke niso navdušene. Nezadovoljne so predvsem z grožnjami Levice, da bo ob morebitnem nesprejetju tega predloga glasovala proti proračunu.

"Zdravstvo je tako pomembna tema, da si ne zasluži nobenega pogojevanja katere koli stranke," je napoved Levice o koncu sodelovanja s koalicijo komentiral vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han. V stranki se z osnovno idejo strinjajo, saj so predlagali vključitev zaveze o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja tudi v koalicijsko pogodbo. Han še pričakuje, da bo to tudi tema koalicijskega sestanka pred četrtkovo sejo vlade, prvo po počitnicah.

Tudi v SMC-ju načeloma podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Je pa po besedah vodje poslanske skupine Igorja Zorčiča ta tema tako pomembna, da bi morala nastajati v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, ki ima vpogled v dogajanje v zdravstvu in podatke o posledicah teh sprememb. "Dvomim, da bi lahko bil predlog Levice, sploh ob pogojevanju, ustrezen in bi rešil to vprašanje," je dejal Zorčič. Opozoril je, da so finančne posledice ukinitve tega zavarovanja velike, več kot 500 milijonov evrov. "Samo po sebi pa je tudi zgovorno, da je Levica predlog najprej predstavila na novinarski konferenci, šele nato koaliciji," je dejal Zorčič.

V SAB-u si želijo, da bi zaveze iz koalicijskega sporazuma uresničevali s koalicijskimi partnerji in Levico, tako pa "smo znova priča soliranju Levice". Zakonsko rešitev o tako pomembni stvari bi morala po njihovem prepričanju vložiti vlada, ne zgolj ena stranka. Sami bi sicer predlagali uvedbo dopolnilnega zavarovanja v obliki, da bi zavarovalnice lahko ponujale nadstandard, ne pa storitev, ki bi morala biti del obveznega zavarovanja.

Tudi iz DeSUS-a so sporočili, da se s predlogom Levice predhodno niso seznanili in so za to zjutraj izvedeli iz medijev, zato se do predloga ni mogla opredeliti. "Zelo neobičajno je, da o reševanju tako pomembnih vprašanj v koaliciji prej izvemo iz medijev, namesto da bi nam jih predstavil predlagatelj. Še bolj pa bode v oči to, da Levica skače v zelje pristojnemu ministrstvu, ki se intenzivno ukvarja s to problematiko in pripravlja ustrezne analize in mogoče rešitve," so navedli v DeSUS-u.

V LMŠ-ju se na predlog Levice še niso odzvali.

Sindikati za, delodajalci proti

Direktor za lobiranje in pravne zadeve pri Slovenskem poslovnem klubu Igor Knez je dejal, da predlogi Levice po prvih ocenah pomenijo, da bodo delodajalci plačevali bistveno več za prispevke za zdravstvo. Knez meni, da je predlog Levice slaba popotnica, saj se državljanom in delodajalcem obeta še prispevek za dolgotrajno oskrbo, ničesar pa delodajalci še niso dobili pri davčni razbremenitvi.

V Zvezi svobodnih sindikatov podpirajo rešitev Levice, da država financira obvezno zavarovanje tudi, ko odhodki zavoda presegajo prihodke od prispevkov za obvezno zavarovanje. "Že zaradi demografskih gibanj bo treba najti dopolnilne vire sredstev za zdravstveno zavarovanje prebivalstva, ki ne bodo bremenili cene dela na trgu dela," je pojasnila izvršna sekretarka na ZSSS-ju, Lučka Böhm.

Levica opozarja, da je plačevanje dopolnilnega zavarovanja nepravično do najrevnejših

V Levici so prepričani, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot ga poznamo zdaj, ni stvar izbire, saj obvezno zdravstveno zavarovanje krije le 80 odstotkov stroškov v zdravstvu, zato je za dostopnost vseh zdravstvenih storitev nujno plačevati tudi zavarovalnicam, ki ponujajo dopolnilno zavarovanje. A ta način je gluh za socialni položaj ljudi. "Vsak mora namreč plačati 35 evrov na mesec oziroma 420 evrov letno, ne glede na to, ali je menedžer s 5.000 evri plače, delavec na minimalni plači ali upokojenec s 400 evri pokojnine," opozarjajo. Za zaposlenega, ki prejema minimalno plačo, to znese kar 60 odstotkov ene plače, upokojencu s 400 evri pokojnine pa zavarovanje na leto vzame več kot eno celo pokojnino.

"Dostop do zdravstva je temeljna človekova pravica, ki bi jo morali brezpogojno uživati vsi. Ob rastočih stroških dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – leta 2009 je položnica znašala 22 evrov, letos bo že 35 evrov – pa je to za revne upokojence, kmete, zaposlene z nizkimi plačami, samozaposlene in prekarce z nizkimi dohodki ta vse teže dosegljiva," je poudaril koordinator Levice Luka Mesec.

V stranki zato predlagajo spremembe – ukinitev dopolnilnega zavarovanja in prenos bremen na socialno pravično porazdelitev v obveznem zavarovanju ter novim prispevkom na kapitalske dohodke. ”Po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo imela velika večina prebivalcev in prebivalk Slovenije večji razpoložljiv dohodek," je prepričan poslanec Miha Kordiš.

Prihranek bi predstavljali tudi stroški, ki si jih zase vzamejo zdravstvene zavarovalnice. "Med letoma 2008 in 2018 so zasebne zavarovalnice za lastne administrativne stroške porabile kar 515 milijonov evrov. To je denar, ki bi ga slovenski zdravstveni sistem krvavo potreboval, a je namesto za nujne naložbe v zdravstvo in krajšanje čakalnih dob šel za plače menedžerjev, administracijo in oglaševanje," so zapisali v stranki.

Ministrstva pripravljajo simulacije

Na ministrstvu za zdravje tudi sami iščejo rešitev vprašanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Z ministrstvom za finance pripravljajo različne simulacije, je zdravstveni minister Aleš Šabeder povedal v intervjuju za STA. Tudi on je kot eno izmed možnosti omenil dvig prispevne stopnje. Čudi pa se temu, da Levica hiti s svojim predlogom.

Medtem v Levici poudarjajo, da se je koalicija Marjana Šarca dvakrat zavezala k ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Prvič v koalicijski pogodbi, drugič pa v sporazumu o sodelovanju z Levico. Za nas je to ključen ukrep to jesen in temelj našega nadaljnjega sodelovanja s koalicijo,” je poudaril Mesec.