V poslovne prostore lahko prehajajo tudi izpušni plini z okoliških cest. Foto: BoBo

Čeprav se zdravniki vse pogosteje srečujejo s pacienti, ki bi lahko trpeli za sindromom bolne zgradbe, tega ne morejo opredeliti kot bolezen. "Gre za simptome in znake, ki se pojavijo zaradi časa, ki ga ljudje preživijo v bolnih zgradbah," pojasni strokovnjakinja s področja javnega zdravja Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. "Za sindrom je zelo značilno, da simptomi prenehajo po določenem času, ko posameznik zgradbo zapusti."

Sindrom bolnih zgradb je še zelo nov pojem, o katerem se je po ocenah Perčičeve začelo govoriti pred približno desetimi leti. "Za zdaj še ni mogoče, da bi zdravniki kar tako postavili diagnozo, da gre za sindrom bolne zgradbe. Gre za nekaj novega, ki ni še povsem definirano, zato sindrom tudi težko diagnosticiramo."

Novogradnje imajo boljšo izolacijo, ni pa dobrega prezračevanja, ker okna tako močno tesnijo. Poleg tega so v novih zgradbah klimatske naprave, ki so lahko problematične, če se ustrezno ne čistijo. Včasih v delovnih prostorih ni bilo toliko naprav, kot so tiskalniki, računalniki itd. Ko se to vse skupaj nabere, dobimo seštevek več dejavnikov, ki lahko povzročijo sindrom.

Simona Perčič, NIJZ

Glavobol, draženje sluznice, utrujenost, nezbranost

Najpogostejši simptomi sindroma bolnih zgradb so glavobol, vrtoglavica in slabost. Sledijo draženje nosu in oči, suh kašelj, pekoča koža. Posamezniki imajo lahko težave s koncentracijo, so zaspani, utrujeni, bolj so dovzetni za vonjave, moti jih hrup. Lahko se pojavijo tudi alergije in simptomi, podobni gripi in prehladu, poveča se možnost astmatičnih napadov. "Pride lahko celo do osebnostnih sprememb, torej motenj koncentracije, nezbranosti. Pomembno pa je tudi, kako se ljudje počutijo v delovnem kolektivu."

Izpušni plini, premazi na pohištvu, čistila

Vzrok za slabo počutje je lahko v kontaminantih oziroma snoveh, ki so v okolju prisotne v koncentraciji, ki je višja od siceršnje naravne vrednosti. Perčičeva najprej poudari kemične kontaminante, ki jih delimo na tiste, ki izhajajo iz zunanjega okolja, in na tiste, ki so prisotni znotraj prostorov. "Kontaminant z zunanjega okolja je lahko onesnažen zrak oziroma izpušni plini avtomobilov, ki prehajajo v notranjost zgradb."

Notranji kemični kontaminanti pa so lahko snovi, ki jih oddaja pohištvo ali gradbeni materiali. "To so lahko formaldehid, ki se najde v premazih na pohištvu, azbestne kritine, prah, produkti barvil. Čistila, ki jih uporabljajo čistilke. Vse to se akumulira in lahko negativno vpliva na zdravje."

"Danes smo vsi odvisni od računalnikov, a njihovo sevanje je še slabo raziskano. Enako velja za prenosne telefone. Za prihodnost tako ostaja še veliko odprtih stvari, ki jih bo treba dokazati," na nezavedanje o nevarnostih elektromagnetnega sevanja opozori Simona Perčič. Foto: BoBo

Plesni, bakterije in virusi

Sledijo biološki kontaminanti, ki jih predstavljajo bakterije, virusi, plesni, pršice. "Biološki kontaminanti lahko povzročajo okužbe ali alergične reakcije. Za pršice in plesni vemo, da so močni alergeni. Bakterije in virusi pa lahko povzročajo bolezni, podobne gripi in prehladu."

Plesni se začnejo razmnoževati, kadar je v prostoru previsoka vlažnost. Poleti lahko vlažnost uravnava klimatska naprava. Hkrati mora biti klima pravilno vzdrževana, sicer se prav v njej začnejo nabirati virusi, bakterije in plesni, pojasni Perčičeva.

Pomanjkanje kisika, elektromagnetna sevanja, slabi odnosi

Tretji vzrok je slaba prezračenost prostorov. Kot opozarja Perčičeva, imajo največjo težavo s prezračevanjem predvsem novogradnje, saj nova okna tako močno tesnijo, da ni zadostnega pretoka zraka, zaradi česar v delovnih prostorih primanjkuje kisika.

Četrta težava, katere razsežnosti še ne poznamo v celoti, so elektromagnetna sevanja. "V pisarnah imamo mikrovalovne pečice, televizorje, računalnike. Vsi oddajajo elektromagnetno sevanje, katerega vplivi na zdravje še niso dovolj raziskani. Mogoče pa je, da je sindrom bolnih zgradb prav posledica elektromagnetnih valov."

Na petem mestu so postpsihološki dejavniki: "Preveč delovnega stresa, premalo zadovoljstva, slabi medsebojni odnosi, slaba komunikacija. Tudi to je lahko del sindroma bolne stavbe."
Na slabo počutje vplivajo tudi drugi dejavniki, kot je "odsotnost dnevne svetlobe zaradi senčnih oken, slaba akustika, slaba ergonomija, neprimerna vlažnost, ki naj bi bila sicer od 40- do 60-odstotna. Če je vlažnost prevelika, se začnejo razmnoževati plesni, a tudi če je prenizka, je slabo za zdravje."

Kakšno je primerno delovno okolje?

Idealno delovno okolje je tisto, v katerem se človek dobro počuti, pove Perčičeva. "To pomeni ustrezno temperaturo, od 20 do 25 stopinj Celzija, relativno vlažnost med 40 in 60 odstotki in brez prevelikega hrupa. Zelo pomembna je tudi ergonomska urejenost, ki je odvisna od tega, ali delamo za računalnikom, sedimo, se gibamo, in pa seveda dober tim v službi."