Foto: BoBo

Registrirana poraba alkohola v Sloveniji se v zadnjih letih sicer zmanjšuje. Med letoma 2007 in 2017 je bilo na prebivalca, starejšega od 15 let, registriranih najmanj 9,5 (leta 2013) in največ 11,5 (leta 2015) litra čistega alkohola. Po podatkih iz zadnjega poročila Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v letu 2016 vsak prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, v povprečju spil 78 litrov piva, 48 litrov vina in dva litra žgane pijače. S tem se Slovenija že desetletja uvršča nad povprečje EU-ja in Evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije.

Na vsakih deset prebivalcev Slovenije v starosti med 25 in 64 let jih je v letu 2016 sedem pilo alkohol v mejah manj tveganega pitja, eden je pil alkohol čezmerno, dva pa sta vsaj že leto dni abstinirala. Se je pa vsak drugi prebivalec Slovenije v letu 2016 visoko tvegano opil.

Več težav v vzhodni Sloveniji

Pogosteje pijejo alkohol moški, zato imajo tudi več težav zaradi alkohola. Najvišji delež čezmernih pivcev pa je v starostni skupini med 55 in 64 let in med tistimi s poklicno izobrazbo. Tudi delež tistih, ki so se visoko tvegano opijali, je bil višji med moškimi v primerjavi z ženskami, najvišji pa v starostni skupini 25 do 39 let in med tistimi s srednješolsko izobrazbo. Čezmerno pitje alkohola sicer s starostjo narašča, medtem ko visoko tvegano opijanje s starostjo upada.

Specialistke psihiatrije z NIJZ-ja Mercedes Lovrenčič pa omenja, da v zadnjem času narašča tudi tvegano vedenje v povezavi z alkoholom pri ženskah, in to predvsem pri tistih z višjo izobrazbo.

Razloge za visoko porabo med drugim pripisuje dostopnosti alkohola, ki je v Sloveniji povsod velika, še večja pa v okoljih, kjer pridelujejo vino, pivo ali žganje. Poleg dostopnosti so v ospredju tudi socioekonomske neenakosti. "Zaradi tega imajo prebivalci vzhodne Slovenije skoraj dvakrat večje tveganje za smrt izključno zaradi alkohola v primerjavi s prebivalci zahodne Slovenije," je opomnila.

Smrti izključno zaradi alkohola

V Sloveniji sicer izključno zaradi alkohola vsak dan umreta vsaj dva človeka. V obdobju 2011 do 2016 smo imeli v Sloveniji skupno 5.192 smrti izključno zaradi alkohola, od tega 4.104 moških in 1.088 žensk. Dobra polovica jih je umrla pred 65. letom starosti. Po besedah psihiatrinje Lovrenčič pa bi bile te številke še višje, če bi upoštevali vse smrti, kjer je alkohol le eden izmed vzrokov zanjo.

Ni posluha v Bruslju

Direktor inštituta Utrip Matej Košir poudarja, da je odnos družbe do alkohola preveč strpen, ne le v Sloveniji, ampak nasploh v Evropi in zahodnem svetu. To po njegovem mnenju velja tudi za politične odločevalce na evropski ravni, saj trenutna Evropska komisija ni pripravila in sprejela nove evropske alkoholne politike kljub številnim pozivom Evropskega parlamenta, Svetovne zdravstvene organizacije in nevladnih organizacij.

V splošnem pa je preveč strpen odnos družbe do pitja alkohola po mnenju Koširja mogoče spremeniti le s celovito mednarodno, nacionalno in lokalno strategijo na področju alkohola. Pomembna je tudi vlogo staršev, med katerimi se številni na pitje alkohola svojih otrok odzivajo preveč permisivno.