Kakšno je stanje pred pričakovanim vrhuncem sezone dihalnih obolenj? Med ogroženimi so zlasti dojenčki in majhni otroci, pa tudi starejši. Pojasnila je v Odmevih v pogovoru z voditeljem Igorjem E. Bergantom podal strokovni direktor ljubljanske pediatrične klinike Marko Pokorn.

Kakšno je dejansko stanje glede respiratornih okužb, še posebej pri najmlajših?
Stanje je tako, kot smo ga bili pediatri vajeni vsako zimo pred covidom. Imamo številne okužbe dihal, kroži več virusov. Praktično vse lansko koledarsko leto smo imeli primere otrok z okužbo z respiratornim sincicijskim virusom, ki je pred covidom praviloma bil sezonski, lani pa je bil prisoten vse leto. S tem da je nekje konec oktobra in na začetku novembra prišlo do klasičnega dviga števila okužb. Število se je konec decembra nekoliko umirilo. Je pa na njegovo mesto vskočil njegov bratranec, človeški metapnevmovirus, ki pri praktično isti skupini otrok povzroča zelo podobne težave, predvsem okužbe spodnjih dihal in majhnega otroka pogosto pripelje v bolnišnico.

Sorodna novica Okužbe dihal in prebavil: v Ljubljani in Mariboru otroški oddelki polno zasedeni

Neprijetna družina. Na kakšen način je pa covid-19, četudi v milejši obliki, spremenil potek zim na področju obravnave?
Zagotovo je bila tista prva zima, 2020/2021, takšna, da dejansko zaradi vseh ukrepov za preprečevanje okužb s covidom teh okužb dobesedno ni bilo. Eni celi generaciji dojenčkov je bilo srečanje z respiratornim sincicijskim virusom praktično po vsem svetu prihranjeno. Seveda pa so se z odprtjem družbe ti virusi znova začeli pojavljati in nekako noter prinesli tisto, kar so zamudili v tisti sezoni.

Včasih pravimo, prihaja zima, hladneje je, sneg. Zima je dotlej bila dokaj mila, zdaj pa se je šele prav začela. Ali lahko zato pričakujemo nov porast?
Vpliv raznih dejavnikov na pojavnost virusnih okužb dihal je zelo raznolik. Upoštevati moramo meteorološke, podnebne dejavnike, temperaturo, vlažnost, pa tudi družbene dejavnike. Pozimi smo več v zaprtih prostorih in v tesnih stikih, vse to prispeva k povečanemu številu okužb. Je pa res, da gripa po navadi pritisne, ko pritisne mraz.

Kako pa je tačas s covidom-19 pri najmlajših?
Trenutno covid-19 pri majhnih otrocih ni težava. Občasno srečamo kakšnega novorojenca z vročino ali pa kakšnega otroka na pediatrični kliniki s kronično boleznijo, ampak načeloma imamo več dela z drugimi virusi.

Se tudi pri mlajših ukvarjate z dolgim covidom?
Tudi ti otroci zaidejo k nam v ambulanto, na infekcijsko kliniko, na pediatrično kliniko. Gre za več oblik dolgega covida. Srečujemo se tudi z otroki, ki imajo spominske težave, kakšne bolečine v prsih ali pa skeletne bolečine. Ampak k sreči pri večini bolnikov, ki imajo te težave, te v nekaj mesecih izzvenijo.

Kakšnih novih spoznanj, kako – zlasti pri najmlajših, ki še ne morejo dovolj natančno povedati, kako se počutijo – ravnati preventivno, verjetno ni. Ali pač? Kaj priporočate staršem?
Ta trenutek je recimo še vedno na voljo cepljenje proti gripi, ki je pri najmlajših pogosto vzrok za resne zdravstvene težave. Zagotovo obisk zdravnika. Tudi kakšno burno bolezensko sliko ali kakšne zaplete. Ta trenutek covid v otroški populaciji ni takšna težava. Covid je v bistvu zdaj postal neki virus, ki je stalen spremljevalec. So se pa seveda začeli sezonski virusi.

Govorimo tudi o preventivi pred temi sezonskimi virusi. Kaj se da pri tem narediti?
Da se narediti to, kar nenehno ponavljamo. Če imate novorojenčka, majhnega dojenčka, še posebej, če je prezgodaj rojen, pri katerem je v primeru okužbe večja verjetnost, da bo huje zbolel, se izogibajte socialnim stikom. Še posebej pa ne pustite blizu ljudi, ki imajo kakršne koli znake okužb dihal.