Kar 110 od 700 zdravnikov v UKC-ju je že v prvi polovici leta izkoristilo vseh 15 dni za izobraževanje. Foto: MMC RTV SLO
Kar 110 od 700 zdravnikov v UKC-ju je že v prvi polovici leta izkoristilo vseh 15 dni za izobraževanje. Foto: MMC RTV SLO
Simon Vrhunec
Vrhunec pojasnjuje, da vzrokov za tajnost pogodb ne pozna, priznava pa, da nekatere mednarodne korporacije vztrajajo pri takšnih pogodbah. Foto: MMC RTV SLO

Kot poroča časopis Dnevnik, pogodbe med UKC-jem in družbo GlaxoSmithKline nosijo oznako zaupno, kar pomeni, da mora UKC o njih molčati, razen če mu objavo izrecno dovoli donator.

Kot še poroča časnik, je UKC na prošnjo za kopijo pogodbe dejal, da lahko pogodbo pokažejo le, če jim tako dovoli farmacevtska družba, saj naj bi šlo za poslovne skrivnosti. V UKC-ju so sicer za Dnevnik izrazili prepričanje, da ima donator pravico do tega, da tovrstne pogodbe ostanejo tajne. Po privolitvi farmacevtskega giganta so časniku v UKC-ju sicer pogodbo pokazali.

Vrhunec: Bolje bi bilo, če bi bile pogodbe javne
Generalni direktor UKC-ja Simon Vrhunec je dejal, da ne ve, zakaj so pogodbe tajne, dodal pa je tudi, da nekatere mednarodne korporacije vztrajajo pri takšnih pogodbah. Vse pogodbe pregledajo tudi pravne in finančne službe, še zatrjujejo v UKC-ju. Vrhunec je o tem za Dnevnik še dejal, da bi bilo zanj osebno sicer najbolje, če bi bile vse donacijske pogodbe javne in bi bilo v njih zapisano le, da so namenjene izobraževanju. Napovedal je tudi vzpostavitev sistema, v katerem bo o razporeditvi sredstev za izobraževanje med enotami odločalo strokovno vodstvo UKC-ja.

Dnevnik je tako izbrskal potne naloge za izobraževanje zdravnikov na kongresu kardiologov v Barceloni, katerim so priložene donacijske pogodbe podjetja GlaxoSmithKline. V njih med drugim piše, da "lahko prejemnik donacije v morebitnih priložnostnih objavah imenuje donatorja, vendar samo v primeru, ko donator to izrecno odobri", česar pa v podobnih pogodbah z drugimi farmacevtskimi družbami ni. V pogodbah je tudi določilo, ki pravi, da "se prejemnik zavezuje, da donacija ne bo na noben način vplivala na predpisovalne navade zaposlenih, ki se bodo udeležili mednarodne konference".

Pogodba je zaupna, ker gre za poslovne dokumente
V družbi GlaxoSmithKline pa pojasnjujejo, da ima pogodba oznako zaupno zato, "ker menimo, da je z vsemi poslovnimi dokumenti treba ravnati na skrben in zaupen način. Opozarjamo, da se donatorji praviloma ne bi smeli navajati, vendar v praksi še nikoli nismo zavrnili objave našega imena na seznamu donatorjev," njihova pojasnila navaja Dnevnik.

GlaxoSmithKline je po podatkih Dnevnika v letu 2009 (do 12. oktobra) ljubljanskemu UKC-ju za izobraževanje doniral 74.360 evrov. Zaupne pogodbe je v imenu kliničnega centra podpisovala nekdanja generalna direktorica Darinka Miklavčič, nekatere pa so znotraj potnih nalogov vsebovale zgolj njeno ime brez lastnoročnega podpisa. V UKC-ju so sicer zatrdili, da so vsi originali podpisani.

Kos in Fakin: Javni zavod mora delovati transparentno
Kljub vsemu pa so javni zavodi, kamor spada tudi UKC, dolžni spoštovati načelo transparentnosti poslovanja, na kar opozarja tudi predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos: "Javni zavod ne sme poslovati prek zaupnih pogodb." Podobnega mnenja je tudi prvi mož Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin: "Pri javnih zavodih je zakonodaja jasna - vse poslovanje mora biti javno in transparentno." Prepričan je, da pogodbe z oznako zaupno vzbujajo dvome o donatorjevih resničnih namenih - četudi po nepotrebnem.

Fakin je še prepričan, da bi bilo treba področje donacij za izobraževanje v prihodnosti urediti tako, da bi sredstva različnim strokam omogočala enakomeren razvoj. To pomeni, da želja donatorja, za obisk katerega kongresa naj se sredstva namenijo, ne bi smela biti obvezujoča za bolnišnico, je pojasnil. Poudaril je še, da je izobraževanje strokovnjakov zelo pomembno, vendar tudi pri tem včasih prihaja do pretiravanja.