"Določeni ljudje v tem vidijo čar, drugim se zdijo stvari zastarele," pravi Dušan Berce, ki se v prostem času ukvarja z zbiranjem stare računalniške opreme. Foto: EPA

Časi, ko je bil računalnik še atrakcija
Ljubezen do tehnologije se je pri Dušanu Bercetu rodila že v otroštvu. "Prvi računalnik sem dobil, ko sem bil star 10 let. Spominjam se, da smo se vrnili z obiska pri stari mami, in doma me je čakal prižgan ZX spectrum. Od takrat naprej se je v meni prebudilo zanimanje za to področje," se svojih prvih stikov z računalniško tehnologijo spominja Berce. "Tudi starša sta bila oba v računalniški stroki, tako da je bil to zame že od malih nog domač teren," je ob tem pojasnil Berce, ki se je pozneje tudi sam podal po stopinjah staršev in postal inženir računalništva in informatike.

Če ima danes dostop do računalnika tako rekoč vsak osnovnošolec, je bila to v drugi polovici osemdesetih let velika redkost. "Drugi so vedeli zame zaradi tega, sošolci, bratranci in drugi so k meni hodili igrat igrice. Računalnik je takrat definitivno bil atrakcija," je povedal Dušan, ki je s prijatelji takrat preigraval legendarne računalniške igre, kot so Pac-man, Manic Miner in Invaders.

Bercetovo odraščanje je spremljal hiter razvoj računalniške tehnologije. Spominja se prelomnic, kot so preskok z 8- na 16-bitne mikroprocesorje, prihod barvne grafike in zvočnih kartic. Razširili so se Windowsi in uporaba medmrežja. In medtem ko je tehnologija zrla vse dlje v prihodnost, se je Dušan še vedno najraje ukvarjal s starejšimi modeli računalnikov.

Poleg računalniške opreme Dušan Berce zbira tudi stare računalniške igre in revije. Foto: retrocomp.si

Danes se dela za "množice"
"Včasih je bilo vse skupaj veliko bolj šarmantno. Tehnologija je bila namenjena ožjemu krogu ljudi, navdušencem, ki jih je pritegnila vsebina, in ne oglaševalske kampanje in vsesplošna propaganda. Danes je vse zelo potrošniško usmerjeno, dela se za množice. V tem ni nekih čustev,"
je svoj pogled razložil Berce, ki opaža, da sodobnih uporabnikov tehnologija ne more več zares presenetiti.

"Vsako leto izidejo nove generacije pametnih telefonov, prenosnih računalnikov in druge opreme. Pri tem gre predvsem za spektakel, za poplavo storitev in naprav," je dejal sogovornik, ki je prepričan, da se je včasih vredno ozreti tudi v tehnološko zgodovino. "Če pogledaš v preteklost, lahko na neki način razumeš prihodnost. Če ne drugega, razumeš to, kako zelo nepredvidljiva sta razvoj tehnologije in njen vpliv na vsakdanje življenje."

"Težko je verjeti, toda naprave delujejo," o svojih računalnikih pravi Berce. To lahko iz prve roke preizkusijo tudi obiskovalci sejmov in razstav. Foto: retrocomp.si

Starejše pritegne nostalgija, mlajše radovednost
Prav zato, da bi širši javnosti predstavil delček računalniške zgodovine, je pred tremi leti zagnal spletno stran retrocomp.si. Opisuje jo kot stran za pozabljeno računalništvo, na njej pa objavlja vsebine, ki so bile na računalniškem prizorišču aktualne pred več desetletji. Poleg tega se s svojo zbirko računalnikov udeležuje razstav, sejmov in festivalov. Eden takšnih je Starfall 4, ki poteka na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko. Tam je Dušan skupaj z nizozemskim kolegom Mattom de Gulleom na ogled postavil nekaj zanimivih modelov – Sinclair ZX spectrum +2 in 48k, commodore amiga 600 in 1200 ter prenosnik 386 z igličnim tiskalnikom Epson. Obiskovalke in obiskovalci lahko za računalnike tudi sedejo in se preizkusijo v kateri izmed arkadnih iger.

"Zanimanja je ogromno. Starejše generacije pritegne nostalgija, mlajše pa radovednost. Gre za dva svetova, ki se na to tematiko odzivata popolnoma drugače," o izkušnjah z razstav in interakcijah z obiskovalci pove Berce. Vsem se trideset let star računalnik seveda ne zdi zanimiv. "Določeni ljudje v tem vidijo čar, drugim se zdijo stvari zastarele," odkrito pove Berce, čigar zbirka obsega okoli deset računalnikov. Nekaj modelov si lasti še od mladosti, pred desetimi leti pa je stare delujoče računalnike začel kupovati tudi prek spleta. Ob tem zbira tudi druge stvari, povezane s tehnološko zgodovino – stare revije, literaturo in podobno.

Dušan Berce pravi, da so gonilna sila retroračunalništva nostalgiki, a da starejše tehnologije pritegnejo tudi veliko mladih. Foto: retrocomp.si

"To, kar imamo danes, je znanstvena fantastika v primerjavi s tem, kar smo imeli pred tridesetimi leti," je prepričan Berce, ki zase sicer v šali pravi, da je tehnološki konservativec. "Kar zadeva tehnološko opremo, definitivno nisem v koraku s časom. Če nekaj dela, bom stvar uporabljal. Nisem eden tistih, ki za vsako ceno želijo nadgradnjo ali nov model." Kot nekdo, ki že dolgo spremlja dogajanje na področju tehnološke opreme, opaža velike spremembe tudi v načinu izdelave.

"Po mojem mnenju je bila oprema nekoč bolj kakovostna. Še danes ni težko najti delujočega spectruma, čeprav je ta model na trg prišel leta 1982. Pametne telefone, ki so neprimerljivo zmogljivejši od prvih osebnih računalnikov, pa moramo menjati vsaj na vsakih pet let. Nekoč je bil čas uporabe mnogo daljši," je ob koncu pogovora dejal Berce in vzrok za to pripisal tudi spremembi vrednot v družbi. "Če sta bili nekoč pomembni trajnost in obstojnost, sta danes v ospredju nenehno nadgrajevanje in posodabljanje. Prav zato se mi zdi pomembno, da v svetu hitrih sprememb in razvoja ohranjamo tudi starejše modele, ki nas spominjajo na drugačne čase."