Tako Esa kot Nasa upata, da bo Rusija k projektu ExoMars prispevala izstrelitveno raketo Proton. Foto: EPA
Tako Esa kot Nasa upata, da bo Rusija k projektu ExoMars prispevala izstrelitveno raketo Proton. Foto: EPA
Mars
Planet Mars, kot ga je leta 2003 "videl" Hubblov teleskop. Foto: EPA

Gre za dva projekta, ki naj bi bila po načrtih izvedena v letih 2016 in 2018. V prvi misiji naj bi proti Marsu poletel satelit, ki bi preučeval atmosfero rdečega planeta, medtem ko je raziskovanje površja z robotskim vozilom načrtovano za leto 2018. Gre za evropsko vesoljsko odpravo, vendar sta oba projekta zaradi visokih stroškov načrtovana skupaj z ZDA in Naso, ki pa se prav tako spopada s finančnimi težavami.

"Obubožani" Esa in Nasa
Znanstveniki upajo, da bo Rusija prispevala raketo za izstrelitev, kar je sicer obljubljala Nasa, ki pa je poleti sporočila, da si tega več ne more privoščiti. Evropske države, ki delujejo v Esi, pa še niso zbrale vseh sredstev, ki jih v skladu s prvotnim načrtom potrebujejo za odpravo, zato nakup izstrelitvene rakete ni mogoč.

Rusijo prosijo za Proton
Po poročanju BBC-ja zdaj tako Esa kot Nasa upata, da bosta k sodelovanju v projektu ExoMars privabila ruski Roskozmos, ki bi prispeval Proton, enega od svojih izstrelitvenih plovil. Časa za misiji namreč zmanjkuje.

Pristojni tako iščejo odgovor na vprašanje, "kaj bi Rusiji lahko ponudili v zameno" za raketo. "Dela" pri sestavi satelita za odpravo 2016 so namreč že "oddana" (sestavljajo ga v Italiji, potrebne instrumente pa pripravljajo znanstvene skupine v ZDA in Evropi). Po drugi strani pa projekt 2018 - vesoljsko vozilo za raziskavo površja še ni dokončno opredeljen projekt, zato bi lahko Rusija svoj "piskrček pristavila" prav pri tem projektu.

"Marsovski evropski rover" je pravzaprav srce odprave, saj so projekt satelita dodali pozneje. Če se torej Rusija do februarja ne bo odločila za sodelovanje, naj bi projekt izstrelitve satelita odpovedali in se skoncentrirali le na raziskovanje površja, kar pa bi, tako piše BBC, lahko "vznejevoljilo" številne države članice Ese, ki so večino sredstev že vložile v prvi del odprave.