Krater Haulani je velik 34 kilometrov. Na njegovih robovih so vidni sledovi plazov. Foto: NASA/JPL-Caltech/UCLA/MPS/DLR/IDA
Krater Haulani je velik 34 kilometrov. Na njegovih robovih so vidni sledovi plazov. Foto: NASA/JPL-Caltech/UCLA/MPS/DLR/IDA
Dawn, ksenon
Rezervoar za ksenon je skoraj prazen, a očitno še ne dovolj. Foto: NASA/JPL
Ramsden, Giuseppe Piazzi
Instrument, s katerim je 1. januarja 1801 astronom Giuseppe Piazzi odkril Cerero. Takrat jo je oklasificiral za planet, a oznaka ni dolgo veljala. Foto: NASA/JPL-Caltech/UCLA/MPS/DLR/IDA

Zora se po notranjem Osončju potika že od leta 2007. V tem času je nanizala toliko dosežkov, da bi jo lahko že danes mirno in zadovoljno upokojili. Tako kot prva japonska Hajabusa je poskrbela za dokaz, da ionski počasni in energijsko izjemno učinkoviti pogon - dejansko dobro deluje v vesolju. Obletela je Mars, obiskala drugi največji asteroid, Vesto, in okoli njega krožila 14 mesecev, ter lani opravila prvi obisk kakšnega pritlikavega planeta sploh - Cerere. Cerera je obenem pritlikavi planet in največji asteroid, za nameček je nekoč v preteklosti veljala celo za planet.
Okoli Cerere Dawn kroži že več kot eno leto, zdaj že pri takšni oddaljenosti, kakršna je med Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) in Zemljo (malo manj kot 400 kilometrov). Poskrbela je za obilico visokokakovostnih fotografij, znanstvenih meritev in - bolj široko zanimivo - za najdbo nenavadnih kraterjev, polnih nenavadno bleščečih lis. Pa še za večkilometrske gore in prav toliko globoke nižine. Kje natančno se skriva ogromna količina vode, ki neprestano bruha iz gejzirjev, za zdaj znanstveniki sicer še niso ugotovili. Velja domneva, da je v obliki ledu pod nekajmetrsko plastjo prahu in gline.
30. junija uradno v pokoj
Skoraj desetletno delovanje se bo - za zdaj še tako velja - končalo 30. junija letos. Takrat naj bi po napovedih sondi zmanjkalo pogonske snovi, ksenona, ki napaja ionski pogon, zato so na Nasi nameravali pustiti jo za vekomaj tam, kjer bo ostala - v orbiti, na višini 385 kilometrov. Na Cereri je ne smejo odložiti, saj ni šla skozi dovolj sterilizacijskih postopkov in bi jo lahko kontaminirala s kakšno obliko življenja. Tak scenarij bo izvedla neka druga sonda, Esina Rosetta, ki bo proti koncu leta še sama pristala na repatici Čurjumov-Gerasimenko. Tam nevarnosti za kontaminacijo ni.

Toda po poročanju revije New Scientist utegne misija Dawn dobiti dodaten, nepričakovan podaljšek. Ekipa za sondo je ugotovila, da bi tudi domala prazen rezervoar s ksenonom vseeno zadostoval za zadnji potisk proti novi tarči. Nasi je predlagala podaljšanje. Dokler ne dobijo odgovora, cilja ne bodo razkrivali. Zora ima sicer omejene manevrske možnosti, a ker je v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom, kjer teh temačnih planetoidov kar mrgoli, potencialnih tarč ne bi smelo primanjkovati. Več v kakšnem mesecu ali dveh - ekipa za Dawnom namreč v tolikšnem času pričakuje odziv agencije. Medtem pa so na voljo za ogled fotografije, ki jih je robot sveže poslal na Zemljo.
Video 1: Prelet čez Cereo

Video 2: Predstavitev zanimivejših značilnosti