Foto: Jaxa
Foto: Jaxa

Vzradostil sem se in po prejemu fotografije vendarle sprostil. Uresničile so se mi dolgoletne sanje in navdušen sem, kaj smo na Japonskem dosegli.

Takaši Kubota, Jaxa
Tirnica asteroida Rjugu je bela. Okoli Sonca kroži nekje med tirnicama Zemlje in Marsa. Foto: Nasa
Hajabusa 2 skozi umetnikove oči. Foto: Akihiro Ikešita
1A na levi in 1B na desni. Napravi sta osemkotni, široki 18 centimetrov, debeli sedem centimetrov. Foto: Jaxa
Tako si predstavljajo "skakljanje". Več kot očitno je, da so si vnaprej napačno predstavljali površje. Foto: JAXA, University of Tokyo & collaborators

Drugo o roverjih: Od Nasinega Opportunityja na Marsu, ki je pred meseci utihnil med velikim peščenim viharjem, še vedno ni ne duha ne sluha. Čas se mu počasi izteka. Tudi Curiosity je doživel resnejšo napako.

Vesoljski agenciji Jaxa je uspel velik podvig: drugi in tretji pristanek na asteroidu. Vesoljska sonda Hajabusa 2 je 21. septembra ob 8.06 po našem času proti asteroidu 162173 Ryugu spustila dve manjši napravi, ki sta kmalu premerili 60 metrov razdalje in uspešno pristali, so sporočili z Jaxe. Gre za roverja tipa MINERVA-II1, manj ustvarjalna po imenih Rover-1A in Rover-1B, bolj ustvarjalna po sestavi. V nasprotju z roverji, ki smo jih vajeni z drugih vesoljskih odprav, se ne premikata s kolesi, temveč s skakljanjem.

Sta majhni, 18 centimetrov široki napravi, ki na Zemlji tehtata zgolj 1,1 kilograma. Imata pa dokaj robustno ohišje, ki jima omogoča odbijanje od tal, zato lahko ob lahni težnosti asteroida premerita večje razdalje. Ko se naprava vendarle ustavi, ima znotraj masni mehanizem, ki sproži nov odboj. Roverja sta zmožna skočiti do 15 centimetrov navzgor, kar omogoča do 15 minut "letenja".

Zdaj že en teden skakljata po tem svetu, ki ga poprej od bliže ni videl še nihče, in nazaj pošiljata meritve temperature in posnetke. Kogar zanima, kako bi bilo videti stanje na asteroidu dobrih 300 milijonov kilometrov stran od Zemlje, lahko zdaj pride na svoj račun. "Vzemite si trenutek in 'postojite" na tem novem svetu," poziva Jaxa v četrtkovem sporočilu za javnost. Video je dostopen na dnu članka.


Na Japonskem navdušeni

"Sprva sem bil razočaran nad zamazanim posnetkom, ki nam ga je rover poslal. A vseeno je bilo dobro, da je nastal, saj je na njem tudi sonda Hajabusa 2. Nadalje, nastanek posnetka med skokom je potrdil učinkovitost premikalnega mehanizma, s tem pa leta in leta naših načrtovanj," je povedal vodja projekta MINERVA-II1, Tecuo Jošimicu (Tetsuo Yoshimitsu).

"Vzradostil sem se in po prejemu fotografije vendarle sprostil. Uresničile so se mi dolgoletne sanje in navdušen sem, kaj smo na Japonskem dosegli," je dodal Takaši Kubota (Takashi Kubota), predstavnik za stike z javnostmi pri projektu Hajabusa 2.

Navdušenje je najbrž tudi posledica zahtevnosti podviga. Jaxa je na prvi Hajabusi pred dobrim desetletjem prav tako poskusila odvreči dva skakalca, a je asteroid takrat – zgrešila. Takrat je tudi na povsem nepričakovan način opravila prvi pristanek na asteroidu sploh.

Še dva dodatna roverja čakata
Tokrat ji je s skakalci uspelo. Še več, nadoknadila bo vse za nazaj. Na Hajabusi 2 namreč čakata še dva dodatna roverja. Naslednji je MASCOT, izdelan na nemškem institutu DLR. Na svoj račun prišel že čez tri dni in pričakujemo lahko nove, še boljše posnetke, pa tudi naprednejše znanstvene meritve. Imel bo namreč infrardeči spektrometer, kar bo omogočalo analizo kemične sestave površja, pa tudi merilec magnetnega polja.

Poslednjega bo Sokol selec izpustil prihodnje leto. To bo Rover-2, naprednejša različica prvih dveh. Imel bo dve kameri namesto ene, pa tudi "žaromete". Za boljše posnetke bo okolico osvetljeval z LED-lučkami.

Vsi trije Roverji so opremljeni s sončnimi celicami in bodo lahko delovali dalj časa, medtem ko ima MASCOT samo baterijo in bo deloval predvidoma 16 ur.

Arheologija Osončja
In kakšen je ta "novi" oziroma prej še ne opaženi svet? Rjugu je 900 metrov veliko temno telo, ki kroži okoli Sonca in včasih prečka tudi orbito Zemlje (več v vizualizaciji desno). Je črno-sive barve, diamantu podobne oblike, okoli osi se obrne na 7,5 zemeljske ure.

Izhaja iz časa nastajanja Osončja in ga lahko imamo za neke vrste arheološki ostanek. Asteroidi so torej zanimivi za preučevanje razmer v času, ko je naše širše domovanje šele nastajalo. Rjugu je še posebej "primitiven" asteroid tipa S, zato si Jaxa obeta še pristnejše vzorce.

A pri tem je ena težava. Asteroid že milijarde let kroži okoli Sonca in s tem izpostavljen njegovemu sevanju, ki lahko kemično spreminja sestavo.

Japonski znanstveniki so pomislili tudi na to. Rešitev? Asteroid bodo kar bombardirali. Dvakrat.

Še dvakratno obstreljevanje in vrnitev
Predvidoma konec oktobra bo sama sonda Hajabusa 2 opravila spust do površja. Malo pred dotikom bo s hitrostjo 300 metrov na sekundo izstrelila petgramski projektil iz tantala, kar bo dvignilo prah, sonda pa bo z iztegnjeno "roko" polovila, kar bo lahko.

Drugi poskus, predvidoma prihodnje leto, bo bolj adrenalinski. Hajabusa 2 se bo oddaljila na 500 metrov, kjer bo prižgala 4,5-kilogramski detonator in s tem izstrelila 2,5-kilogramski bakreni projektil proti nebesnemu telesu. Pri trku bo predvidoma nastal dvometrski krater. Ko se bo dim razkadil in morebitno nevarno kamenje odletelo, se bo japonska naprava v krater spustila in pobrala domnevno popolnoma nedotaknjen "arheološki" material iz časa nastanka Osončja.

Hajabusa 2 je bila izstreljena konec leta 2014, k tarči prispela junija letos, pri njej pa se bo predvidoma zadržala leto in pol. Konec leta 2019 se bo odpravila nazaj in na Zemljo točno 12 mesecev pozneje odvrgla kapsulo z vzorci.

Video s površja:

Vzradostil sem se in po prejemu fotografije vendarle sprostil. Uresničile so se mi dolgoletne sanje in navdušen sem, kaj smo na Japonskem dosegli.

Takaši Kubota, Jaxa

Drugo o roverjih: Od Nasinega Opportunityja na Marsu, ki je pred meseci utihnil med velikim peščenim viharjem, še vedno ni ne duha ne sluha. Čas se mu počasi izteka. Tudi Curiosity je doživel resnejšo napako.