V tujini so že v uporabni številne sledilne aplikacije, takšne si želi tudi slovenska vlada, ki pravi, da bi s tem lahko pripomogli k zamejitvi širjenja novega koronavirusa. Foto: Reuters
V tujini so že v uporabni številne sledilne aplikacije, takšne si želi tudi slovenska vlada, ki pravi, da bi s tem lahko pripomogli k zamejitvi širjenja novega koronavirusa. Foto: Reuters

V uradu informacijskega pooblaščenca so poudarili, da jih predlagatelj še ni seznanil s predlogom zakona in da so bili o njem seznanjeni prek medijev, zato ne morejo podati celovitega mnenja glede samega zakonskega predloga.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, razumejo pričakovanja glede aplikacij v smislu varovanja zdravja, ob tem pa je treba po njihovem prepričanju pravilno razumeti njihovo delovanje, saj je to ključnega pomena za zaupanje vanje.

Vnovič obvezna uporaba mask v zaprtih prostorih

Četudi bi aplikacija obdelovala le podatke o stikih in bližini oseb, ti podatki pa uporabnikom ne bi bili razkriti na način, da bi nekdo izvedel, s kom natanko je bil v rizičnem stiku, to ne pomeni, da gre za anonimne podatke. Prav tako v ozadju vsekakor nastaja zbirka osebnih podatkov tistih, ki so potrjeno okuženi. Zato so navedbe, da bi uporaba aplikacije pomenila uporabo anonimnih podatkov oz. da sploh ne bi posegala v osebne podatke posameznikov, zavajajoče.

IP: Prostovoljna namestitev je sprejemljiva

Informacijski pooblaščenec je ob tem poudaril, da je le prostovoljna namestitev aplikacije v okviru evropskega pravnega reda lahko sprejemljiva. Nove pravne podlage, ki bi nalagale obvezno rabo aplikacije, pa morajo spoštovati temeljne standarde varstva pravic posameznikov, kar pomeni, da morajo biti zakonite in ustavne, časovno omejene, morajo biti nujne in sorazmerne glede na zasledovani cilj.

Predvsem sorazmernost in nujnost pa je v primeru obvezne aplikacije izredno težko utemeljiti. Veliko posameznikov, ki bi se izkazali za okužene, aplikacije namreč niti ne bi moglo naložiti, ker nimajo novejšega pametnega telefona. Tako bi bil velik del, tudi najranljivejše populacije, iz tega ukrepa izključen. Že dejstvo, da velik del populacije niti nima primernih telefonov za to, postavi presojo nujnosti in sorazmernosti pod velik vprašaj, meni informacijski pooblaščenec.
Aplikacije za sledenje poleg tega vzbujajo izredno veliko vprašanj glede zasebnosti posameznikov in varstva njihovih osebnih podatkov in ta morajo biti pred uvedbo aplikacije ustrezno naslovljena v transparentnem postopku demokratičnega odločanja.

Informacijski pooblaščenec sprašuje: kje bodo zbrani podatki shranjeni? Foto: BoBo
Informacijski pooblaščenec sprašuje: kje bodo zbrani podatki shranjeni? Foto: BoBo

Ukrepi za preprečitev polne identifikacije

Informacijski pooblaščenec je ob tem opozoril na izhodišča Evropske komisije in nadzornih organov, za katere verjame, da jih bodo pripravljavci zakonov in aplikacije upoštevali. Gre za to, da aplikacije ne morejo nadomestiti ročnega sledenja stikom, ki ga izvaja usposobljeno javnozdravstveno osebje. Zlasti naloga zagotavljanja svetovanja o naslednjih korakih ne bi smela temeljiti zgolj na avtomatizirani obdelavi. Tudi sledenje lokacijam posameznikov ni sorazmerno, ampak ima prednost sledenje stikom. Ker lahko aplikacije za sledenje stikom delujejo brez neposredne identifikacije posameznikov, bi bilo treba uvesti ustrezne ukrepe za preprečevanje ponovne identifikacije.

Poleg tega bi bilo treba zbrane informacije shranjevati na terminalski opremi uporabnika, zbirati pa bi bilo treba samo relevantne informacije, kadar je to zares nujno potrebno. Pravna podlaga ali zakonodajni ukrep, ki predstavlja zakonito podlago za uporabo aplikacij za sledenje stikom, mora vključevati smiselne zaščitne ukrepe, vključno s sklicem na prostovoljno naravo aplikacije. Vključiti bi bilo treba jasno opredelitev namena in izrecne omejitve glede nadaljnje uporabe osebnih podatkov ter jasno opredeliti udeležene upravljavce. Opredeliti bi bilo treba tudi vrste podatkov in subjekte, ki se jim osebni podatki lahko razkrijejo. Odvisno od ravni poseganja bi bilo treba vključiti dodatne zaščitne ukrepe. Pred uvedbo takega orodja je treba izvesti tudi oceno učinka v povezavi z varstvom podatkov, saj se obdelava šteje za verjetno veliko tveganje, je še opozoril informacijski pooblaščenec.

Aplikacija namesto ostrejših ukrepov?

Vlada je na seji v sredo sprejela predlog novele tretjega protikoronskega zakona, v okviru katerega je pripravila tudi pravno podlago za uvedbo mobilne aplikacije za spremljanje stikov z okuženimi z novim koronavirusom in nadzor karanten. Z množično namestitvijo bi lahko po besedah ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja preprečili morebitno potrebo po ponovnem strožjem teritorialnem zapiranju. Minister za zdravje Tomaž Gantar pa je na novinarski konferenci po seji vlade v sredo povedal, da spremljajo aplikacije, ki bi bile sprejemljive in so na prostovoljni osnovi. "Kot primerne ocenjujemo tiste, ki jih uporabljajo v Italiji, morda še nekoliko bolj v Nemčiji," je dodal.