Približno pol ure po izstrelitvi se je Beresheet uspešno ločil od druge stopnje rakete in začel dvomesečno potovanje do površja Lune. Foto: SpaceX
Pristanek prve stopnje. Foto: SpaceX

Izstrelitev se je zgodila ob 2.45 po našem času s Cape Canaverala na Floridi, ZDA. Izvedlo jo je prav tako zasebno podjetje SpaceX z raketo Falcon 9, katere prva stopnja je nekaj minut kasneje uspešno pristala na robotski ladji sredi morja.

Druga stopnja rakete je približno pol ure zatem sondo Beresheet oddala v polet proti Mesecu, uro kasneje pa v tirnico okoli Zemlje vnesla primarni tovor, komunikacijski satelit indijske družbe Pasifik Satelit Nusantara.

Beresheet je izdelalo izraelsko podjetje SpaceIL, sprva za znani natečaj Xprize, odkar je ta spodletel, pa čisto na lastno pest. Gre za 160-kilogramsko, za večji pralni stroj veliko napravo.

Dvig pol milijona ton kovin in goriva. Foto: SpaceX

Na Mesecu bo Beresheet pristal čez približno dva meseca, za zdaj velja datum 11. april. Deloval pa bo le dva zemeljska dneva, saj nima sistema za uravnavanje temperature in ga bo dolgi lunarni dan scvrl.

Dva meseca za pot do našega naravnega satelita je veliko. Podjetje si je zagotovilo precej časa za več obletov Zemlje in utirjenje okoli Meseca, postopno in varno, saj gre za zahteven podvig. Kako zahteven, priča dejstvo, da so do zdaj na Mesecu uspešno pristale le ZDA, Rusija in Kitajska.

Misija spada na seznam najzanimivejših vesoljskih letos. Stala je od 90 do 100 milijonov evrov, kar je najmanjši račun za fizično raziskovanje Meseca do zdaj. Denar so večinoma prispevali zasebni donatorji, piše BBC.

SpaceIL upa, da bo s podvigom ustvaril t. i. dogodek Apollo in sprožil razcvet vesoljske industrije v državi. Odprava Apolla je namreč v ZDA in po svetu sprožila izredno zanimanje za vesolje in naravoslovje sploh in prispevala k tehnološkemu razvoju na več področjih.

Lunarni Bubka
Beresheet ni statični pristajalnik, temveč premikov zmožna naprava. Svoj pristajalni motor bo uporabljal za skoke naokoli po Mesecu. Predviden je vsaj en 500-metrski.

Video: Posnetek izstrelitve

Berešit je prva beseda v hebrejski Bibliji, pomeni "na začetku" ali pa kar geneza.

Prva izraelska misija na Luno
Raketa Falcon 9 je tokrat v orbito ponesla satelit indijske družbe Pasifik Satelit Nusantara, Beresheet je bil stranski tovor. Posnetek je nastal nekaj ur pred izstrelitvijo. Foto: SpaceX

Bolj za navdušenje in posel, manj znanost
Od misije ni pričakovati odmevnih znanstvenih dosežkov, saj gre v prvi vrsti za tehnološki test in tudi nacionalni projekt, s katerim želijo v Izraelu dvigniti nacionalno zavest in navdušenje nad raziskovanjem vesolja. Med drugim vsebuje "časovno kapsulo" z izraelskimi simboli in spomini, pa tudi "lunarno knjižnico". Več o njej spodaj.

Misija je (potencialen) vir nacionalnega ponosa za Izraelce, vanjo so investirali številni izraelski posamezniki in podjetja. Leta 2011 ustanovljeno podjetje SpaceIL upa, da bo sprožilo preporod vesoljske industrije v državi. Foto: EPA

Znanstveni instrument je en sam, merilec magnetnega polja, izdelan na nemškem inštitutu Weizmann, in bo dejaven tako med spustom kot med skoki naokoli. Z njim želijo preveriti lokalne magnetne anomalije okoli Morja jasnosti, ki so ... nepojasnjene že od 70. let, ko jih je odkrila sovjetska odprava. Jedro Meseca namreč ne proizvaja globalnega magnetnega polja, kljub temu pa je na Mesecu najti področna.

Nasa je prispevala laserski retroreflektor, ki bo pomagal poiskati natančno lokacijo naprave, pa še komunikacijski kanal prek sistema DSN. V zameno bo dobila magnetne podatke.

Posli na vidiku
SpaceIL si obeta nadaljnje posle za Evropsko vesoljsko agencijo. Vzpostavila je partnerstvo z nemškim podjetjem OHB System, Esi pa bo ponujala prostor na hipotetičnih prihodnjih pristajalnikih, poroča Spacenews.com. Ob podpisu sporazuma je bil prisoten tudi generalni direktor Ese Jan Wörner, zato nosi težo.

Računalniško generirana podoba Beresheeta med spuščanjem na Mesec. Foto: SpaceX

Kaj je zasebno in kaj državno
Pojasnilo terja izraz "prva zasebna misija". Beresheet bo prva sonda, katere razvoj, pot in delovanje so financirali (pretežno) zasebniki in ki jo bo v celoti izvedlo zasebno podjetje. To pa še ne pomeni, da je na Mesecu pristala prva sonda, ki jo je izdelal zasebnik. Nasa in druge vesoljske agencije namreč razvoj opreme redno naročajo ravno pri – zasebnikih. Primer: vesoljsko ladjo Apollo je zgradilo podjetje North American Rockwell (danes del Boeinga), lunarni pristajalnik pa Grumman. A ker sta to storila po naročilu in plačilu Nase, agencija pa je opremo tudi upravljala, se šteje, da gre za državno sfero.

V številkah:

2 x 1,5 metra ‒ dimenziji

160 kilogramov ‒ masa naprave

400 kilogramov ‒ masa goriva

90 milijonov evrov ‒ stroški, vključno z izstrelitvijo

2 dneva ‒ predviden čas delovanja

Še veliko jih je v nizkem štartu
SpaceIL je nastal ob Googlovi pobudi XPrize, ki je ponujala 20 milijonov dolarjev prvemu zasebniku, ki bi uspešno pristal na Mesecu, tam prevozil 500 metrov in medtem nazaj pošiljal visokoločljivostni video. Sprožena je bila leta 2008, lani pa je postalo jasno, da nobenemu izmed šestih sodelujočih podjetij ne bo uspelo ujeti roka. Natečaj je bil odpovedan, toda podjetja niso vrgla puške v koruzo in tako bomo letos poleg Beresheeta predvidoma videli še več strelov proti našemu naravnemu satelitu.

Predvidena lokacija pristanka. Foto: SpaceIL

Nemška skupina PTScientists bo septembra poskusila z dvema roverjema znamke Audi in semensko kapsulo. Predvidoma decembra bo poskusila še indijska ekipa TeamIndus, ki želi pristati v bližini ostankov misije Apollo 17, pa mednarodni Synergy Moon in še japonski Hakuto.

Če vključimo še države: že januarja letos je Kitajska s Čange 4 prvič dosegla oddaljeno stran Meseca in tam prvič dosegla celo vzklitje rastline, konec leta bo s Čange 5 poskusila prinesti nazaj kak kilogram sivega prahu. Že aprila pa bo Indija poskusila s Čandrajanom 2. To je več pristankov na Luni v enem letu, kot jih je bilo v preteklih 45 letih.

KNJIŽNICA NA LUNI: V Beresheetu se skriva t. i. lunarna knjižnica, delo fundacije Arch Mission, ki si prizadeva za arhiviranje in ohranitev človeškega znanja. Gre za 100-gramsko napravo, ki vsebuje 25 nikljevih ploščic, vsaka je debela le 40 mikronov. Na njih je shranjenih za 30 milijonov strani človeške zgodovine in civilizacije, knjig, enciklopedij (med drugim Wikipedije), učbenikov, fotografij. Načrtovali so jo za vsaj milijardo let trajanja. Za vsak primer, če gre na Zemlji kaj narobe, bodo časovne kapsulice po vesolju edini pričevalec o ogljičnih življenjskih oblikah na tretjem kamnu od Sonca. Foto: Arch Mission

Prvi zasebnik okoli Lune po nesreči
Prva komercialna misija se je zgodila leta 2014. Takrat je Kitajska na polet okoli Meseca in nazaj poslala kapsulo Čange 5-T1, pravzaprav test povratne kapsule za prej omenjeno misijo Čange 5. Prostor na isti raketi je zakupilo nizozemsko podjetje LuxSpace. 14-kilogramski "sopotnik" je ostal pritrjen na zgornjo stopnjo rakete in jo spremljal vse do Meseca in nazaj, kjer se je vrnil v atmosfero. Smisel milijon dolarjev vrednega projekta 4M je bil preizkusiti zmožnosti radioamaterjev pri sledenju objektom v vesolju. Tovor je celotno pot oddajal signale, LuxSpace pa je ciljno občinstvo pozvalo, naj se nanj osredinijo. Oblet Lune je izvedel po nesreči, saj bi se po prvotnem načrtu moral skupaj z zgornjo stopnjo ustaviti prej in krožiti okoli Zemlje.

Video: Zakaj 2 meseca do Lune?