Jang Livej je bil prvi taikonavt. Foto: EPA
Jang Livej je bil prvi taikonavt. Foto: EPA

Prvi kitajski vesoljec je bil leta 2003 Jang Livej, lani pa so izvedli tudi prvi vesoljski sprehod. Svoje kozmonavte/astronavte so poimenovali tajkonavti. Prihodnje leto naj bi v tirnico okoli zemlje poslali prvi modul prihodnje vesoljske postaje, za začetek brez posadke.

Cilj - trajnejša postaja
Strateški cilj Kitajcev je zasnovati lastni vesoljski laboratorij z izmenjajočimi se posadkami in vsakovrstnimi raziskavami. Pred dnevi so prikazali model "Tjangunga-1" - nebeške palače, ki močno spominja na ruske vesoljske postaje vrste Sojuz.

Postaja ima cilindrični trup, v katerem bodo prebivali potniki, in dve krili s sončnimi celicami, ki naj bi omogočale energetsko oskrbo. Postaja, ki so jo pripravljali sedem let, je tako rekoč izdelana.

Njeno izstrelitev z izpopolnjeno nosilno raketo Šendžou 8 načrtujejo za 2011, takrat naj bi se združila s krožečim modulom. Združitev dveh vozil v vesolju je največji tehnološki izziv za vsako državo, ki želi prodirati v vesolje, in je doslej uspela le Rusom in Američanom.

Medtem se v tehnologijo vključuje tudi evropska vesoljska agencija. Dve vozili, ki letita s hitrostjo 28.000 kilometrov na uro, je treba v tirnici približati z milimetrsko natančnostjo.

Vsekakor naj bi po drugem oskrbovalnem poletu z raketo Šendžov 10 do Tjangunga poletela tudi prva kitajska posadka, predvidoma 2012.

Zadržki ZDA
Američani so zelo zadržani do kitajskih vesoljskih poskusov, zlasti zato, ker jih izvajajo v okviru kitajske vojske. Bojijo se za vojaško nadvlado v vesolju. Zato so sprejeli zakon, ki prepoveduje prodajo blaga, ki ga je mogoče uporabljati pri konstrukciji raket in satelitov.

Kitajci zatrjujejo, da razvijajo izključno miroljubni projekt in da bi se bili ob povabilu k sodelovanju pri obstoječi Mednarodni vesoljski postaji celo pripravljeni odpovedati razvijanju lastne, kar bi bilo ceneje.

Iz Washingtona za zdaj ni bilo odgovora, mnogi pričakujejo, da bo predsednik Obama pokazal prožnost.

B. B.