Dolgi pohod 5 4Y. Dodatek 4Y pomeni štiri stranske potisnike na trdo gorivo. Foto: Reuters/Carlos Garcia Rawlins
Dolgi pohod 5 4Y. Dodatek 4Y pomeni štiri stranske potisnike na trdo gorivo. Foto: Reuters/Carlos Garcia Rawlins

Izstrelitev na raketi Dolgi pohod 5 se je zgodila v četrtek, nekaj po šesti uri zjutraj po našem času z izstrelitvenega središča Venčang, kratko poroča kitajska vesoljska agencija Šinhua. Kitajska je o svojih vesoljskih dejavnostih precej skrivnostna, zato točne ure ni napovedala vnaprej, prav tako ni zagotovila prenosa.

Video: Kratek izsek izstrelitve

Vztrajen vzpon med vesoljske velesile

Ruska odprava na Mars v težavah

Kitajska se počasi, a vztrajno vzpenja med vesoljske velesile in pri tem počasi prehiteva celo Rusijo. Njen vzpon je tako izrazit, da je tudi Američane pognal v dirko nazaj na Luno. Pokrito imajo skoraj vse, kar mora imeti močen vesoljski program.

Le do Marsa jim še ni uspelo priti.

Prvič so poskusili že leta 2011, pa ni šlo. Svojo sondo Yinghuo-1 (kit. svetli ogenj) so vgradili v rusko odpravo Fobos-Grunt, a ni nikoli zapustila Zemljine orbite, saj je zatajila druga stopnja rakete Fregat.

Kitajci so se nato umaknili od Marsa in se vrnili k risalnim deskam. Odločili so se razviti lastno tehnologijo in jo temeljito preizkusiti na nam bližji Luni. Na Mesec so v prejšnjem desetletju poslali kar dve odpravi, ki sta bili skoraj popoln uspeh: Čang'e 3 in 4.

Izkušnje z Meseca pomagajo na Mars

Izstrelitev ene najmočnejših kitajskih raket. Foto: Reuters/Carlos Garcia Rawlins
Izstrelitev ene najmočnejših kitajskih raket. Foto: Reuters/Carlos Garcia Rawlins
Na Luni prvič v zgodovini vzklila rastlina

Prav na temelju Čang'ejev so pripravili marsovsko misijo – orbiter, pristajalnik in tudi rover. Zadnja dva sta strukturno zelo podobna lunarnim.

Poimenovali so jo Tianven-1, kar pomeni vprašanja nebu. Navdih so poiskali v naslovu pesmi kitajskega pesnika in politika Ču Juana, ki je živel pred več kot dvema tisočletjema (v kitajskem obdobju notranjih vojn, ki je trajalo med letoma 475 in 221 pred Kristusom). Logotip misije je v obliki črke C, kar predstavlja Kitajsko.

Pettonski (skupaj z gorivom) sklop treh naprav bo do Marsa predvidoma prispel februarja. Utiril se bo v polarno elipso, ki ga bo planetu najbolj približala pri 265 kilometrih, najbolj oddaljila pa pri 12.000 kilometrih.

Po utirjenju bodo najprej preizkušali instrumente, pristanek na območju Utopia Planitia naj bi se zgodil junija.

Kitajski državni sistem je enopartijski in zato z vidika vesoljskih programov bolj predvidljiv. Ko se kitajska oblast odloči za dolgoročni program, ga izpelje. V zahodnem svetu se z menjavo oblasti menjajo tudi prednostne naloge, vesoljske misije pa vznikajo in ugašajo. Foto: CNSA
Kitajski državni sistem je enopartijski in zato z vidika vesoljskih programov bolj predvidljiv. Ko se kitajska oblast odloči za dolgoročni program, ga izpelje. V zahodnem svetu se z menjavo oblasti menjajo tudi prednostne naloge, vesoljske misije pa vznikajo in ugašajo. Foto: CNSA

Na taisti zaplati Marsa je leta 1975 pristala ameriška sonda Viking 2. To je 3300 kilometrov široka ravnica, ki naj bi nastala po trku z večjim nebesnim telesom.

Prav pristanek bo najzahtevnejši del. Tudi Nasa je zaradi tega več misij izgubila, postopek pa imenuje "sedem minut groze".

Kitajci bodo uporabili tako padala, protipotisne rakete za zaviranje in napihljive balone za ublažitev trka.

Spust bo podoben ameriškim. Z zračnim zaviranjem bodo izničili 90 odstotkov hitrosti do približno 500 metrov na sekundo, 90 sekund bodo zavirala padala, nato pa bodo štafeto prevzele protipotisne rakete. Na višini 100 metrov bo celotna naprava nekaj časa lebdela in premerjala tla, iščoč najboljše mesto za pristanek. Sledil bo še poslednji spust.

Po (uspešnem) prihodu bo iz statičnega pristajalnika pripeljalo 250-kilogramsko vozilo. Gnala ga bo elektrika iz panelov sončnih celic, obratoval naj bi 90 dni, v praksi najbrž precej več.

Znanstveni namen misije je izgotoviti celostni zemljevid celotnega planeta, z roverjem pa podrobneje preveriti eno samo lokacijo, je razvidno iz kitajske objave v reviji Nature Astronomy.

Ključni znanstveni cilji odprave

  1. Kartirati obliko in geološko sestavo površja.
  2. Ugotoviti, kako je porazdeljen vodni led.
  3. Preveriti značilnosti in kemično sestavo Marsove prsti.
  4. Meriti značilnosti ionosfere (zgornje plasti ozračja) in značilnosti Marsovega podnebja.
  5. Meriti magnetno ter težnostno polje Marsa in s tem sklepati, kakšna je notranja struktura planeta.

Misija je opremljena s 13 znanstvenimi instrumenti. Na orbiterju sta dve kameri, podzemni radar, mineraloški spektrometer, magnetometer, preučevalec ionov in nevtralnih delcev. Na roverju pa so multispektralna kamera, "običajna" kamera, še en podzemni radar, preučevalec kemične sestave površja, še en detektor magnetnega polja in še en mineraloški spektrometer.

Vse to v prvem poskusu

Pristajalnik in rover Tianven-1. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: CNSA
Pristajalnik in rover Tianven-1. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: CNSA

Kitajci bodo storili nekaj, česar še noben drug narod ni.

Nihče še ni v prvem poskusu marsovske misije opravil vtirjenje v orbito, pristanek na tleh, vožnjo z roverjem in koordinirana opazovanja z orbiterjem.

Drugi narodi so šli po korakih. Najprej orbiter, šele nato pristajalnik in rover. Razlog je v zahtevnosti: večina marsovskih odprav je doslej propadla. Nazadnje je poskusila Evropa s pristajalnikom Schiaparelli, ki se je raztreščil.

Doslej so do Marsa uspešno prišle samo štiri entitete: Rusija (Sovjetska zveza), ZDA, Indija in Evropa.

Arabska sonda leti Marsu naproti

Arabci že odpotovali, Američani bodo naslednji

Mars se Zemlji vsaki dve leti tako približa, da se potovanje skrajša na okoli pol leta. Ta čas je zdaj. Prvi so ga izkoristili Združeni arabski emirati, ki so v nedeljo izstrelili sondo Marsovo upanje. Predvidoma 30. julija jim bodo sledili Američani, ki bodo proti Marsu pognali svoj rover Perseverance. Esa pa je bila prisiljena svoj ExoMars prestaviti v leto 2022.