1. Slovenska satelita sredi avgusta

Izstrelišče Kourou, kjer čakajo Vega in slovenska satelita. Foto: Esa/Stephane Corvaja
Izstrelišče Kourou, kjer čakajo Vega in slovenska satelita. Foto: Esa/Stephane Corvaja
Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo omenite in po želji tudi opišete v komentarjih pod člankom. Odprti smo tudi za kakršne koli pripombe na aljosa.masten@rtvslo.si

"Bilo je veliko presenečenje, da gre Slovenija v vesolje"

Izstrelitev slovenskih satelitov na raketi Vega je prestavljena (najmanj) na 17. avgust, so sporočili iz podjetja ArianeSpace. Sporočilo sledi številnim zaporednim prestavitvam zaradi neugodnega vremena. Natančneje, od sredine do konca junija so čakali s pripravljeno raketo, da jo bodo prižgali. A ker so bili vetrovi na višini 30 kilometrov premočni, Vega ni poletela, številnim od 53 satelitov na krovu pa so se izpraznile baterije, zato je bilo treba tovor sneti, ga obnoviti in vrniti na vrh evropske rakete.

Pričakujejo, da bo sredi avgusta vreme boljše, a to seveda ni zanesljivo. Slovenska satelita Trisat in NEMO-HD se tako utegneta še načakati. Mimogrede, višinski vetrovi niso težava, ker bi preusmerili raketo ali kaj podobnega, temveč lahko v primeru eksplozije rakete ostanke zanesejo na poseljena območja.


2. Kitajski ena izstrelitev uspela, druga spodletela

Kitajska vojska je v petek prvič izstrelila raketo Kuaizhou-11, majhno, gnano na trdo gorivo, namenjeno dostavi lažjih tovorov v orbito, če sovražnik kakšnega obstoječega uniči.

Kuaizhou-11 je z izstrelišča Juiquan poletel ob 6.17 po našem času, se povzpel v nebo, a ni dosegel načrtovane orbite, poroča portal NasaSpaceFlight. Podrobnosti Kitajska ni razgrnila. Za državo je to tretja ponesrečena izstrelitev letos: marca je zatajil prvi primerek Dolgega pohoda-7A (poglavje 4), aprila pa Dolgi pohod-3B (poglavje 6).

Bolje je šlo v torek, ko je bil z Juiquana izstreljen Dolgi pohod-2D in je v orbito namestil satelit Shiyan-6, piše v sporočilu za javnost Kitajske narodne vesoljske administracije (CNSA). Shiyan bo preučeval razmere v vesolju in opravljal "tehnološke poskuse".


3. Zakleti 13. poskus za Rocket Lab

Novozelandskemu podjetju Rocket Lab, ki je specializirano za lahki tovor, je ta teden spodletela izstrelitev rakete Electron. Prva stopnja je delo opravila, toda druga stopnja je po štirih minutah poleta zatajila in padla v atmosfersko uničenje skupaj s tremi sateliti. To je bila 13. izstrelitev Electrona od leta 2017, razen prve so bile vse uspešne, piše v sporočilu za javnost.

Electron v sončnosinhrono tirnico zmore ponesti do 250 kilogramov in je namenjen predvsem satelitom, ki niso mogli najti prostora na večjih, bolj znanih raketah.
Rocket Lab razvija tudi tehnologijo za večkratno uporabnost prve stopnje. V nasprotju s SpaceX-om ne želi vertikalnega pristanka rakete, temveč slednjo opremi s padalom, nakar jo ulovi helikopter (poglavje 3).


4. Rusi bi razvijali večkrat uporabno Angaro 5

Modela raket Angara A7 (levo in Angara A5) na pariškem sejmu izpred desetletja. Foto: AP Photo/Remy de la Mauviniere
Modela raket Angara A7 (levo in Angara A5) na pariškem sejmu izpred desetletja. Foto: AP Photo/Remy de la Mauviniere
Rusi uspešno izstrelili raketo angara

Ruska tovorna mula Proton-M se počasi poslavlja. Nadomestila naj bi ga novejša raketa Angara 5 proizvajalca Kruničov (kogar zanimajo podrobnosti o tej raketi, jih najde na portalu RussianSpaceWeb). Toda Rusi imajo težave v razvoju: poletela je le enkrat, leta 2014, poleg tega pa je od Protona precej dražja, zato se tudi v Rusiji sprašujejo, ali ne bo to mrtvorojenec (poglavje 3). Eden ključnih razvojnikov Angare Vladimir Nesterov je v intervjuju za Ria Novosti priznal, da je bilo ogromno denarja in časa zapravljenega. Ruska vesoljska korporacija je ta teden sporočila, da bo trdo delala za zniževanje stroškov, prav tako pa bo preučila možnost, kako Angaro spremeniti v večkrat uporabno raketo.

Naslednja izstrelitev je načrtovana za leto 2023.

Aretiran novinar, član Roskozmosa

Roskozmos je sporočil, da je bil priprt Ivan Safronov, svetovalec generalnega direktorja (Rogozina). Priprtje ni povezano z delom pri Roskozmosu. Ruski vesoljski novinar Anatolij Zak je zapisal, da je Safronov nekdanji novinar in da je obtožen izdajstva.


5. OneWeb vstaja od mrtvih

Izstrelitev rakete Sojuz-2.1b 21. marca 2020, tovor: 34 satelitov OneWeb. Koliko jih še bo? Foto: Roskozmos
Izstrelitev rakete Sojuz-2.1b 21. marca 2020, tovor: 34 satelitov OneWeb. Koliko jih še bo? Foto: Roskozmos

Britansko podjetje OneWeb je na dobri poti iz prisilne poravnave (poglavje 7). Odkupila ga bosta vlada Združenega kraljestva in indijsko telekomunikacijsko podjetje Bharti Global. Oba naj bi ga tudi takoj dokapitalizirala za skupno milijardo ameriških dolarjev (900 mio. evrov), poroča ameriški portal Politico. Razlog za investicijo naj bi bil geostrateški, med drugim britansko vlado boli, ker z brexitom izgublja nekatere telekomunikacijske prednosti Evropske unije.

OneWeb namerava v nižjo Zemljino tirnico izstreliti do 48.000 satelitov (poglavje 6) in z njimi ponujati satelitski dostop do medmrežja. Doslej mu jih je uspelo lansirati nekaj ducatov. Pri tem vse bolj zaostaja za SpaceX-ovim Starlinkom, ki jih ima že več kot petsto.

Britanska investicija v OneWeb je dobra novica za rusko in evropsko raketno industrijo. OneWebovi sateliti bi v nebo leteli na ruskih raketah Sojuz z evropskega izstrelišča v Francoski Gvajani pod okvirom družbe ArianeSpace. Doslej so opravili tri od načrtovanih 21, vse skupaj pa je velik posel.


6. Misija na kovinski svet postaja realnost

230-kilometrska kepa železa, stara več kot štiri milijarde let. Tako si jo predstavlja umetnik. Kakšna je v resnici, naj bi videli v tem desetletju. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU
230-kilometrska kepa železa, stara več kot štiri milijarde let. Tako si jo predstavlja umetnik. Kakšna je v resnici, naj bi videli v tem desetletju. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU
Takšna bo predvidoma sonda Psyche. Vidni so ogromni paneli sončnih celic, potrebni zaradi velike oddaljenosti od Sonca. Jupiter je namreč skoraj 800 milijonov kilometrov stran od naše zvezde. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU
Takšna bo predvidoma sonda Psyche. Vidni so ogromni paneli sončnih celic, potrebni zaradi velike oddaljenosti od Sonca. Jupiter je namreč skoraj 800 milijonov kilometrov stran od naše zvezde. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASU

Začela se je izdelava Nasine sonde Psyche. Načrte so končali, proizvajalci pa so začeli izdelovati sestavne dele, sporoča ameriška vesoljska agencija. Sonda se bo predvidoma avgusta 2022 odpravila proti edinstvenemu svetu, 230 kilometrov veliki kepi kovine, ki se nahaja v asteroidnem pasu. Imenuje se 16 Psiha, sestavljena naj bi bila pretežno iz železa in niklja. Mogoče je, da je razkrito jedro nesojenega planeta v velikosti Marsa in naša najboljša priložnost, da si posredno ogledamo približek središča našega planeta.


7. Kateri letni čas? Marsoletje.

Mars skozi Hubblovo lečo. Foto: Reuters
Mars skozi Hubblovo lečo. Foto: Reuters

Pred nami je mesec izstrelitev marsovskih misij. Kar tri vesoljske agencije bodo proti rdečemu planetu poslale svoje sonde (četrto so celo odpovedali).
Vsaki dve leti se Mars Zemlji tako približa, da potovanje do njega traja zgolj pol leta. Zdaj je ta čas.

Vse tri izstrelitve bomo podrobno spremljali.

Arabsko upanje

Foto, video: Arabci gredo na Mars

Prvi bodo Arabci. Predvidoma naslednji torek, 14. julija, ob 22.51 po našem času bo na japonski raketi H-IIA (Mitubishi) poletela sonda مسبار الأمل‎ oziroma Hope Mars oziroma Marsovsko upanje. Če takrat ne bo šlo, izstrelitveno okno traja do 12. avgusta.

To je orbiter, ki bo opravil nekaj znanstvenih opazovanj, predvsem pa bo domači javnosti pomagal proslaviti 50 let od ustanovitve Združenih arabskih emiratov.

Kitajska vprašanja nebu

Kitajska odprava na Mars se imenuje Vprašanja nebu-1

Drugi se bodo pognali Kitajci. Do njihovih podatkov se je težje dokopati, a za zdaj velja, da se njihovo izstrelitveno okno odpre 23. julija. Njihova odprava se imenuje Tianven-1 oziroma Vprašanja nebu-1. Uporabili bodo raketo Dolgi pohod-5.

V misiji so marsovski orbiter, nepremični pristajalnik, modul in rover. Zadnja dva sta po zasnovi precej podobna pristajalnikom in roverjem Čang'e, ki jih je Kitajska uspešno preizkusila na Mesecu.
200-kilogramski rover ima šest koles, štiri panele sončnih celic in 13 instrumentov. Deloval bo predvidoma tri mesece.

Ameriška vztrajnost

Prvič bomo slišali, kako zveni Mars. Nasa tja pošilja "ušesa".

Za zdaj velja, da bodo Američani svoj rover Perseverance v nebo pognali 30. julija. Sprva so želeli izstrelitev opraviti dva tedna prej, a so zaradi težav z raketo (Atlas V) datum zamaknili in mogoče je, da se bo okno raztegnilo v avgust.

Prva reč, ki bo prosto letela po ozračju nekega drugega planeta. Vsaj kolikor človeštvo ve. Foto: NASA/JPL-Caltech
Prva reč, ki bo prosto letela po ozračju nekega drugega planeta. Vsaj kolikor človeštvo ve. Foto: NASA/JPL-Caltech

Perseverance je marsovski rover, v osnovi precej podoben obstoječemu Curiosityju. Pristal bo s t. i. nebesnim žerjavom, osnovno vozilo oz. platforma je skoraj enaka. Razlika je v drobovju, naboru znanstvenih instrumentov in zmogljivosti.

Skupaj z roverjem bo prispel še nič manj kot prvi marsovski helikopter, mali vijakar, ki bo prvi v zgodovini poskušal leteti po ozračju katerega koli drugega planeta. Živimo v takšnem obdobju, da lahko spremljalo precej tovrstnih "prvič".

ExoMars: orbiter, nepremični pristajalnik in vozilce. Foto: Esa
ExoMars: orbiter, nepremični pristajalnik in vozilce. Foto: Esa

Evropa je zamudila

To poletje bi morala poleteti tudi odprava ExoMars 2020, pripravljena v sodelovanju Evropske vesoljske agencije in Roskozmosa. A med razvojem so naleteli na številne spotike, še najbolj s padali. Poslednji udarec je zadala epidemija novega koronavirusa, ki je onemogočila ciljni sprint. ExoMars se je spremenil v 2022.


8. Komet, viden s prosim očesom

Posnetek je nastal 7. julija v ZDA. Foto: Nasa/Bill Dunford
Posnetek je nastal 7. julija v ZDA. Foto: Nasa/Bill Dunford

V sredo Osončja je prispel redek obiskovalec: komet C/2020 F3 NEOWISE, ki pride le enkrat na 6.800 let. Viden je tudi s prostim očesom in je vizualna poslastica za vse zvezdoglede, ki se srečujejo z dvodesetletno sušo. Nazadnje smo namreč na nebu lahko z očesom videli komet Hale-Bopp leta 1997.

Zemlja, Mednarodna vesoljska postaja in repatica. Foto: Nasa/Bob Behnken
Zemlja, Mednarodna vesoljska postaja in repatica. Foto: Nasa/Bob Behnken

Prišleka so s teleskopom NEOWISE odkrili marca letos. Že od začetka je obetal lepo predstavo, a pri kometih nikoli ne veš. Spomnimo se lahko kometa ISON iz leta 2013, ki so mu sprva napovedovali, da bo svetel kot Mesec, a srečanja s Soncem ni preživel. C/2020 F3 se je 3. junija Soncu približal na 44 milijonov kilometrov, se pri tem zbudil, jel izmetavati prah in pline, ustvarjajoč značilni rep, ki mu daje slovensko ime repatica. Zdaj je na poti od Sonca "proti" Zemlji in nam postaja vse bolj viden. To "srečo" imamo na severni polobli, piše Nasa. Najbolj se nam bo približal 22. julija, ko bo od Zemlje oddaljen 103 milijone kilometrov. V tem času ga utegnete opaziti kakšno uro pred sončnim vzhodom ali malo po sončnem zahodu. Nihče sicer ne more z gotovostjo napovedati, kako se bo njegova vidnost spreminjala. Morda bo še lepši, morda bo mrlel.

Vabilo bralcem

Ste komet fotografirali? Vabljeni, da posnetke delite z nami - in javnostjo - prek elektronske pošte aljosa.masten@rtvslo.si. Izbor fotografij bomo priobčili v članku prihodnji teden. Hvala!

Kometi so "arheološki" ostanki iz časa nastajanja Osončja, material, ki se ni zlepil v nekaj večjega in je posledično ostal približno enak več kot štiri milijarde let in pol. Večina naj bi jih mrgolela v temnih, oddaljenih prostranstvih Sončevega sestava.

Video: NEOWISE z MVP-ja


9. Celotno nebo v rentgenski svetlobi

Če bi oči videle še nekatere druge valovne dolžine ... Foto: Jeremy Sanders, Hermann Brunner and the eSASS team (MPE); Eugene Churazov, Marat Gilfanov (IKI)
Če bi oči videle še nekatere druge valovne dolžine ... Foto: Jeremy Sanders, Hermann Brunner and the eSASS team (MPE); Eugene Churazov, Marat Gilfanov (IKI)
Lepše za oči
eRosita še v laboratoriju. Foto: DLR
eRosita še v laboratoriju. Foto: DLR

Rusko-nemški teleskop eRosita je po skoraj letu dni delovanja dokončal karto celotnega neba v rentgenski svetlobi. To je še vedno svetloba, fotoni elektromagnetnega valovanja, le da imajo več energije kot svetloba, ki jo lahko vidimo z očmi. eRosita je z njo videla bolj vroče dele vesolja.

Supernova Vela se nahaja 800 svetlobnih let stran, počilo je pred 12.000 leti. Foto: Peter Predehl, Werner Becker (MPE), Davide Mella
Supernova Vela se nahaja 800 svetlobnih let stran, počilo je pred 12.000 leti. Foto: Peter Predehl, Werner Becker (MPE), Davide Mella

Na mapi torej vidimo del realnosti, nedostopen detektorjem na naših bioloških telesih. Zelo bo prišel prav astronomom in astrofizikom. Na tej karti je kar desetkrat več virov rentgenske svetlobe kot na dozdajšnjih celonebesnih kartah (dober milijon) in seže štirikrat globlje. Teleskop bo deloval še tri leta in pol ter postopek ponovil predvidoma še sedemkrat, piše v sporočilu za javnost.

eRosita je eden od dveh teleskopov na ruskem vesoljskem observatoriju Spektr-RG. Izstreljen je bil lansko pomlad in na cilj, točko L2, 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje je prispel oktobra (poglavje 5).

Več informacij v sporočilu za javnost nemškega instituta DLR, več fotografij pa tukaj.


10. SKOK V ZGODOVINO: Space Shuttle danes in nikoli več

Foto: Nasa
Foto: Nasa
Foto: Zadnja izstrelitev Atlantisa in konec poletov za raketoplane

8. julija 2011 je bil s Cape Canaverala izstreljen Atlantis, poslednji Space Shuttle. To je bila 135. misija raketoplanov, odkar je aprila 1981 v vesolje prvič poletel raketoplan Columbia, in 37. polet raketoplana na Mednarodno vesoljsko postajo.

Upokojili so jih zaradi visoke cene in varnostnih omejitev, ki so zobe pokazale v dveh smrtonosnih nesrečah.

ZDA po devetih letih spet same poslale astronavte v vesolje

Nasa je po upokojitvi ostala brez lastnih vesoljskih plovil za prevoz posadke. Tako je bilo do letošnjega maja, ko je na MVP poletel SpaceX-ov Dragon. Zanimivost: na krovu je bil tudi astronavt Douglas Hurley, taisti Hurley, ki je bil 8. julija 2011 na krovu Atlantisa. Krog je bil po devetih letih sklenjen.

Podrobneje o poslednji izstrelitvi tukaj.

Video 1: Posnetek izstrelitve

Video 2: Izstrelitev z vidika posadke

Video 3: Izseki z odprave STS 135

Video 4: Atlantisov zadnji pristanek