1. Prava pravcata repatica
Na večernem in predjutranjem nebu je s prostim očesom že lep čas vidna repatica NEOWISE C2020 F3. Dokaj edinstvena priložnost za opazovanje, saj obiskovalca ne bo na spregled naslednjih 6.800 let.
Prejšnji teden je MMC pozval bralce, naj pošljejo svoje posnetke kometa. Nekaj se jih je odzvalo, izdelki so v galeriji spodaj. Razporejeni so po dnevih nastanka.
Še GIF-animacija:
Ljubitelji so precej fotografij objavili tudi na forumu Vesolje.net, objavlja jih tudi opazovalnica Črni vrh.
2. Drugačen konec zgodbe za medcelinsko balistično raketo
V sredo ob 15.46 po našem času je bila iz Nasinega centra Wallops izstreljena raketa Minotaur IV (Northrop Grumman). V orbito je ponesla vojaški ogledniški satelit, piše v sporočilu za javnost.
Serija raket Minotaur je osnovana na medcelinskih balističnih raketah Minuteman in Peacekeeper, ki so nekoč opremljene z jedrskimi konicami čakale v silosih, zdaj pa so jih predelali. Minotaur IV je narejen iz treh stopenj Peacekeeperja. Deluje na trdo gorivo, ko se ga enkrat prižge, ne ugasne. V nižjo Zemljino tirnico lahko ponese do 1.800 kilogramov tovora. Prvič je poletel leta 2010 in z odliko opravil vseh sedem poletov.
Video: Posnetek izstrelitve
3. Ariane 6 prestavljen
Vabilo bralcem
Pričakovali smo jo letos, a ne bo šlo.
Prva izstrelitev evropske rakete naslednje generacije Ariane 6 je prestavljena na drugo polovico leta 2021. Predstavniki Evropske vesoljske agencije Esa so za SpaceNews dejali, da je kriva predvsem epidemija novega koronavirusa, a ne izključno.
Ariane 6 bo predvidoma leta 2022 povsem nadomestila zdajšnjo tovorno mulo, Ariane 5. Med zadnjimi izstrelitvami petice bo prav zgoraj omenjeni James Webb. Nedvomno bo med izstrelitvijo marsikdo imel potne dlani.
Ariane 6 bo v nižjo Zemljino tirnico lahko ponesla do 21 ton tovora. Od petice bo cenejša, a obenem ohranila visoko zanesljivost, obljubljajo v ArianeSpaceu, kjer čutijo cenovni pritisk konkurenčnega SpaceX-a.
4. Denar za Artemis? Odgovor je v vetru.
Nasa že več let razglaša, da bo kmalu poslala človeka nazaj na Mesec. Naj to stori do leta 2024, ji je velela politika: podpredsednik ZDA Mike Pence. A prav politika za podvig ne zagotovi dovolj novcev.
Ameriška vlada je sicer predlagala, naj se proračun Nase za leto 2021 dvigne okvirno za tri milijarde dolarjev: z 22,6 na 25,2 milijarde, s čimer bi lahko zagnali razvoj nujno potrebnega lunarnega pristajalnika. Toda opozicija v predstavniškem domu se s povišico ne strinja. Po obravnavi na pristojnem odboru so proračun Nase ohranili na isti ravni kot letos, rekoč, da je leto 2024 določeno arbitrarno in iz političnih razlogov. To sicer ni dokončen proračun, ping-pong se bo najbrž nadaljeval do konca leta, ko bosta strani prisiljeni poiskati določen kompromis. Toda čas teče, Artemis pa ostaja na majavih nogah.
Japonski rover kot uvodni lunarni habitat?
Nasa je prisiljena iskati in vključevati čim več mednarodnih partnerjev. Najprej zato, ker se z vključitvijo drugih držav poveča pritisk na ameriško politiko, da program dejansko izvede, odpoved bi namreč pomenila padec mednarodnega ugleda. Pa seveda zato, ker imajo tudi druge države denar in tako pomagajo sešiti končno sliko.
Med pomembni partnerji je Japonska, ki bo – kot kaže – prispevala nič manj kot lunarnega terenca. Jaxa je namreč že pred letom dni predstavila projekt samostojnega lunarnega vozila z bivalnimi prostori in pogonom na vodikove gorivne celice (več na povezavi desno). Nasa je sicer na začetku tisočletja v okviru programa Ozvezdje (Constellation) razvijala lastnega, a si ga tokrat ne more privoščiti, je odzvanjalo na Nasa Science Exploration Forumu 2020 (video spodaj). Terenec bi lahko uporabljali tudi kot lunarni habitat, bivališče astronavtov za nekaj tednov.
Video: Posnetek foruma
Artemido bi pretežno izvedli s prihodnjo raketo SLS, težkonosilko, ki bo proti Mesecu lučala ključne kose opreme z astronavti vred. Tudi SLS se vleče, prvo izstrelitev že več kot pet let nenehno prestavljajo. Kos za misijo Artemis 1 je trenutno v testnem središču Stennis, kjer ga pripravljajo na prvi prižig (t. i. green run), statično simulacijo osemminutnega poleta. Tudi te priprave je okrnila epidemija. Po poročanju SpaceNewsa je prvi prižig zdaj predviden za letošnji oktober. Če bo uspešen, Artemis I sledi prihodnje leto. Če pa bodo naleteli na kakšne težje napake, se lahko vse skupaj še precej bolj zavleče.
Tretji ključni kos vrnitve na Luno je vesoljska ladja Orion. Kos za Artemis I je dokončan in čaka, da ga pritrdijo na SLS. Razvoj Oriona je pred kratkim temeljito preveril Nasin glavni inšpektor in ugotovil, da je Nasa doslej zanj porabila že več kot 16 milijard dolarjev (in to brez Evropskega podpornega modula). Agencijo je oštel, da je te stroške poskušala zaviti v računovodsko meglo in da je pogodbo s proizvajalcem pripravila tako, da ta ni imel kakšnega posebnega vzgiba za hitenje.
Medtem izvajajo strukturna testiranja na dvojčku Oriona I. Preizkušajo odpornost proti tresljajem in skrajnim razmeram v vesolju. Vse gre po načrtih, je razvidno iz sporočila za javnost.
5. Rusija se obrača stran od ZDA h Kitajski
Vodja ruske vesoljske korporacije Roskozmos Dimitrij Rogozin je v intervjuju za Komsomolskajo pravdo sporočil, da ga sodelovanje v programu Artemis ne zanima. Program je preveč podoben Natu, kjer da Američani diktirajo, drugi pa morajo zgolj primakniti svoje resurse k njihovemu početju, je zatrdil.
Bolj mu je zanimivo sodelovanje s Kitajsko. Razkril je, da je začel pogovore z vodjo Kitajske narodne vesoljske administracije (CNSA) o postavljanju baze na Mesecu. Obenem je napovedal, da bo ruski lunarni pristajalnik Luna 25 izstreljen prihodnje leto. Z njo si bodo ogledali teren okoli hipotetične lunarne baze.
Glede stanja v ruski izstrelitveni industriji pa je dejal, da si ZDA zelo prizadevajo, da bi s sankcijami in drugimi ukrepi v bankrot spravile ne le Rusijo, temveč tudi Evropo, Kitajsko ... Rusija bo pripravila novo generacijo raket, katere cena bo dala Američanom misliti, je napovedal.
Nizko število ruskih izstrelitev danes pa je po Rogozinovih besedah predvsem posledica življenjske dobe satelitov. Nekoč so delovali po tri leta, zato je bilo treba nenehno pošiljati nove. Zdaj, ko delujejo po 15 let in več, pa ni nobene potrebe po tem.
6. Teleskop James Webb znova prestavljen
Tokratna prestavitev je baje zadnja.
Nasa je izstrelitev velikega vesoljskega teleskopa James Webb z marca premaknila na 31. oktober 2021, torej za sedem mesecev. Kot poglavitni razlog navaja epidemijo novega koronavirusa, ki je zavrla delo. Kljub temu naj bi stroški razvoja in izdelave ostali na 8,8 milijarde dolarjev (7,7 milijarde evrov).
Bo 1,5 milijona kilometra stran od Zemlje, kjer ni popravil, zato se Nasa toliko mudi s testiranji. Najmanj 300 zadev je, ki lahko ob odpovedi ugonobijo celotno odpravo. Nazadnje so opravili celoviti test delovanja elektronike sestavljene naprave in njene odpornosti proti elektromagnetnim motnjam. Sledi še zadnji niz preizkusov odpornosti proti tresenju, tako zaradi rakete kot zvočno.
James Webb bo gledal infrardeče vesolje. Poskušal bo najti najstarejše še vidne zvezde in galaksije, pa analizirati kemično sestavo ozračij na bližnjih eksoplanetih.
7. Snujejo naslednjo odpravo na Pluton
Šele po 70 letih vesoljske dobe je človeštvo uzrlo (pritlikavi) planet Pluton. To je leta 2015 postorila Nasina sonda New Horizons, ko je švignila mimo in pri tem posnela, kar se je dalo.
Zdaj strokovnjaki snujejo naslednjo misijo k Plutonu, ki cilja ne bi samo obletela, temveč bi okoli njega krožila. Projekt je visokoleteč, zelo zahteven in predvsem časovno požrešen. Če bo sploh kdaj odobren, lahko prihod sonde naslednje generacije k Plutonu pričakujemo v 30, morda 40 letih. Za kaj gre?
Študijo morebitne nove misije je pripravil institut SwRI, ki je skrbel za New Horizons, poroča medij SpaceFlightNow. Predlagal je sondo Persephone, veliko sestro Novih obzorij. Sonda bi bila kar trikrat večja. Opremljena bi bila z 11 znanstvenimi instrumenti. Za pogon bi skrbel ionski motor na ksenon, električno energijo bi zagotavljalo kar pet plutonijevih enot (NH ima eno, Voyager jih ima tri).
Sama sonda sploh ni taka težava v primerjavi z logistiko. Najprej je treba ogromno energije potrošiti, da sploh prideš do tja v doglednem času, nato pa znova ogromno energije vložiti v – zaviranje. Nova obzorja so mimo Plutona švignila, ker bi za utirjenje potrebovala še eno raketo, prineseno s seboj.
SwRI je zato sestavil drzen načrt. Za začetek bi uporabili najsilnejšo raketo, ki za nameček sploh še ne obstaja: SLS v nadgrajeni različici Block 2. (Na uvodnih misijah bo SLS B1). Nanjo pa bi morali posaditi še dodatno stopnjo, najbrž Centaur. Niti najtežje lunarne misije ne predvidevajo takšne sestavljanke moči. Nato bi morali izkoristiti poseben trenutek, ko bo planet Jupiter v pravem položaju glede na Pluton in bo sondi pomagal s svojo težnostjo. To bi potovanje skrajšalo za kar deset let. V zadnjem delu potovanja pa bi zavirali z ionskimi motorji. Da bi ujeli Jupiter v ugodnem položaju, jo morajo izstreliti do leta 2032. Potovanje bi v tem primeru trajalo 20 let, torej bi MMC (če bo še obstajal) o tem pisal najmanj leta 2052. Če pa izstrelitve do takrat ne bo, potem je treba dodati še najmanj desetletje.
Če bo koncept sploh kdaj prišel v Nasin mlin, seveda. Drzen je, dokaj drag (najmanj tri milijarde dolarjev), prioritet pa zelo veliko. Še posebej, če bo Nasa res raziskovala Luno in Mars s posadkami.
8. SKOK V ZGODOVINO: Srečanje kronskih ladij velesil
Pred 45 leti, 15. julija 1975, se je začela odprava Apollo-Sojuz.
Malo po koncu vesoljske tekme sta se velesili, ZDA in Sovjetska zveza, odločili opraviti simbolično visoko pomembno dejanje. Vsaka stran je izstrelila svojo kronsko vesoljsko ladjo, nakar sta se na nebu združili, astronavti in kozmonavti pa so opravili skupno misijo. Po priklopu ladij sta si ključna predstavnika vesoljeplovcev obeh strani, Deke Slayton in Aleksej Leonov, stisnila roke in s tem svetu spodaj, zavitemu v hladno vojno, poslala sporočilo sodelovanja. Sili sta zatem na področju vesolja počasi vse bolj poravnavali silnice, kar je nazadnje privedlo do širšega sodelovanja, ki je kulminiralo v sami Mednarodni vesoljski postaji.
Še ena pomembna obletnica: 16. julija 1969 je bila izstreljena odprava Apollo 11, ki je človeka prvič v zgodovini popeljala na Luno. Zakaj to omenjamo? Ker je Nasa pripravila lično in izjemno informativno aplikacijo, ki uporabnika popelje točno v trenutek odprave pred 51 leti. Apollo 11 lahko skoraj "v živo" spremljate tukaj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje