V letošnjem poletju bo padla odločitev, kako bo v prihodnje reguliran internet znotraj EU-ja. Ali ga bodo po lastnih željah upravljali veliki telekomunikacijski operaterji ali pa bo tudi na področju EU-ja veljala t. i. internetna nevtralnost. Kar pomeni enake možnosti, tako za ponudnike storitev kot tudi za uporabnike.

EU je sicer že lani oktobra sprejel uredbo o enotnem trgu telekomunikacij, ki je v zakonodajo EU-ja zapisala pravila o internetni nevtralnosti. Toda sprejeta pravila naj bi bila precej ohlapna in mnogi aktivisti za digitalne pravice so ob sprejemu uredbe zapisali, da so "uničeni temelji svobodnega interneta".

Uredba po njihovem mnenju ne ščiti nevtralnosti spleta, čeprav je v njej to izrecno zapisano. Vsebovala naj bi nekaj problematičnih členov, ki telekomunikacijskim operaterjem dovoljujejo preveč svobode pri odločanju o vsebinski plati svetovnega spleta in o možnostih dajanja prioritete lastnim storitvam.

Zaradi nejasnosti nove evropske zakonodaje na področju spletne nevtralnosti je EU zaprosil združenje evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (Berec), naj do konca letošnjega avgusta določi natančna pravila, ki jih bodo morale v svoje zakonodaje uvesti evropske države. Berec je osnutek pripravil junija, vendar zagovorniki spletne nevtralnosti niso povsem zadovoljni z osnutkom pravil, saj naj bi vseboval številne luknje, ki bi jih lahko v svoj prid izkoriščali ponudniki medmrežja kot največji tehnološki velikani.

Berec je svoj predlog pravil dal v javno obravnavo in z 18. julijem se je iztekel rok za oddajo pripomb in predlogov. 26. avgusta je napovedano plenarno zasedanje članov Bereca in takrat bodo sprejeli končno različico pravil, s katerimi bo urejena internetna nevtralnost v Evropi. Tudi v Sloveniji. Čeprav je bila Slovenija ena izmed dveh evropskih držav, poleg Nizozemske, ki je uzakonila nevtralnost spleta že v lokalni zakonodaji, v zakonu o elektronskih komunikacijah.

Reguliranje internetne nevtralnosti je sprožilo veliko odzivov v strokovni javnosti. V javnem pismu se je denimo z nekaterimi kolegi oglasil izumitelj svetovnega spleta (www) Tim Berners-Lee in opozoril na nevarnost lukenj v pravilih, ki bi jih lahko izkoriščali za zaviranje številnih inovacij.

"Splet je postal kritična infrastruktura našega časa – za naše vsakdanje življenje, za naše gospodarstvo, za našo demokracijo. Samo stroge smernice bodo zaščitile prihodnost konkurence, inovacij in kreativnega izražanja v Evropi in okrepile evropske možnosti za vodstvo v digitalni ekonomiji," so zapisali v pismu

V nasprotnem primeru pa po njihovem mnenju Evropa drsi v morečo distopijo, kjer bodo na voljo le spletni servisi, ki si bodo lahko privoščili plačilo internetnim ponudnikom, da imajo njihove storitve prednost pri podatkovnem prometu.

Manifest 5G
Nasprotnega mnenja so največji evropski telekomunikacijski velikani. Dvajseterica, med njimi Deutsche Telekom, Nokia, Vodafone in BT, je objavila 5G manifest, v katerem obljublja vzpostavitev pete generacije mobilne telefonije (5G) do leta 2020. V manifestu so zapisali, da pripravljajo 5G akcijski načrt, ki bo predstavil prednosti pete generacije v prevoznih sredstvih, zdravstvu, javni varnosti, pametnih mestih in razvedrilu. Vendar bo to po njihovih navedbah mogoče le v primernem regulatornem okolju.

"EU mora uskladiti potrebe po odprtem spletu s pragmatičnimi pravili, ki spodbujajo inovacije," so zapisali v manifestu in dodali, da sedanje smernice internetne nevtralnosti pomenijo precejšnje negotovosti glede naložb v 5G in bo prišlo do precejšnjega odlašanja, če evropski zakonodajalci ne bodo imeli pozitivnega stališča glede inovacij.

Pol milijona pozivov evropskih državljanov
"K popolni nevtralnosti interneta je Berec v akciji Rešimo internet pozvalo skoraj pol milijona Evropejcev. Ob padcu nevtralnosti spleta bi največ pridobili veliki telekomunikacijski operaterji, (med katere ne štejemo Telekoma Slovenije, v Evropi jih je le peščica) saj bi jim v praksi dovolili izvajati monopol nad storitvami na lastnih omrežjih. Operaterji za prenos podatkov po lastnih omrežjih ne plačujejo, kar pomeni, da lahko, zaradi nižjih stroškov, ponujajo enake storitve kot druga podjetja s prisotnostjo na spletu praktično brezplačno. Ustvari se monopolni trg na področju telekomunikacijskih operaterjev, kjer pridejo v igro načela nelojalne konkurence," je za MMC povedal predsednik slovenske Piratske stranke Rok Deželak.

"V 21. stoletju smo videli kvantne preskoke iz televizije na internet. Mladi raje spremljajo vsebine na YouTubu, kot gledajo televizijo, kar posledično pomeni, da ne plačujejo priključnin za TV-sprejemnike. Kar naenkrat so telekomunikacijska podjetja uvidela ogromen padec zaslužka, ki se je popolnoma mimo njih preusmeril na konkurenčne ponudnike videovsebin. S prestrukturiranjem delovanja spleta želijo telekomunikacijski operaterji večji kos pogače, brez višanja stroškov," pojasnjuje Deželak.

"Potreba po širjenju infrastrukture telekomunikacijskih operaterjev je dejstvo, a z razdrtjem načel, kot je nevtralnost interneta, želijo operaterji znižati lastne stroške in investicije v razvoj in širitev omrežja. Omrežja, ki predstavljajo zaradi padca popularnosti televizije vedno manjši vir zaslužka. S prednjačenjem ene vrste prometa pred drugim in neenakim ravnanjem s prometom na povezavah telekomunikacijska podjetja iščejo nove dotoke hitrih zaslužkov, ki ne potrebujejo dragih širitev in gradnje ter vzdrževanja novih omrežij," še dodaja.

Slovenija je bila ena izmed dveh evropskih držav, poleg Nizozemske, ki je uzakonila nevtralnost spleta, in sicer leta 2013 v zakonu o elektronskih komunikacijah. Vendar Deželak poudarja, da je z novo evropsko uredbo slovenska zakonodaja pomensko in zakonsko ničvredna: "Ves trud, ki smo ga vložili v nastanek najbolj napredne zakonodaje v Evropski uniji, danes ne pomeni čisto ničesar več."

ZDA privolile v internetno nevtralnost
Medtem ko EU očitno ni naklonjen popolni nevtralnosti spleta, pa so nekatere tehnološko pomembnejše države, kot sta ZDA in Indija, že uvedle internetno nevtralnost. ZDA so prepoznale nevaren položaj kršenja nevtralnosti spleta v uničenju podjetništva in v uporu ljudstva in podjetij. Spoznali so, da kršenje nevtralnosti spleta pomeni uničenje prostega trga in uničenje možnosti konkuriranja že ustaljenim podjetjem. Edini, ki bi v taki ureditvi pridobili, so telekomunikacijska podjetja z novonastalimi monopoli. Evropska unija ta trenutek ureja predloge uredbe, ki hodijo po nevarni meji med spoštovanjem in kršenjem načel nevtralnosti spleta, pravi prvi mož slovenskih "piratov".

V Indiji so po njegovih besedah volivci ravno tako izrazili svoje razočaranje nad vladnimi načrti o sodelovanju s podjetjem Facebook, ki bi prek spleta zagotavljalo le dostop do lastne spletne strani in prek lastne spletne podlage, internet.org, kjer bi nadzorovali tok in usmeritev vsega spletnega prometa na lastne podjetniške rešitve. Konkurenčna podjetja pa bi v tem primeru izgubila vse možnosti ponujanja alternativnih podjetniških rešitev na odprtem trgu. Prav tako tudi številne južnoameriške države prepoznavajo nevarnosti nespoštovanja nevtralnosti interneta.

"Vse je odvisno od nas, državljanov Evrope. Na naših plečih je, da izpostavimo svojo skrb za internet. Če sami ne pokažemo interesa pri spremljanju odločevalnega postopka pri trialoških pogajanjih, bomo ostali brez interneta, kot ga poznamo danes. Lobisti ponudnikov telekomunikacijskih vsebin so močni, tudi v ZDA so se izkazali kot denarno najbolj razpreden v odločevalnih procesih Združenih držav. To, da posegajo v odločevalne postopke o dostopnosti vsebin na internetu, je danes že dobro poznano dejstvo. Če bo nasprotna stran, uporabniki, politična gibanja, nevladne organizacije in medijske hiše, ostala tiho, bo to privedlo do konca interneta, kot ga poznamo danes," še opozarja Deželak.