Laboratorij Philae, ki se je v sredo dopoldne ločil od sonde Rosetta, je popoldne uspešno pristal na kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko. Gre za prvi pristanek na kometu v zgodovini človeštva in zgodovinski dosežek Evropske vesoljske agencije (ESA).

V centru za nadzor te misije v Darmstadtu je uspešen pristanek sprožil bučno veselje. Številni strokovnjaki zgodovinski podvig primerjajo s pristankom na Luni.

Odprli vrata izvoru Zemlje
"Smo na kometu," so malo po 17. uri po srednjeevropskem času sporočili iz Ese, takoj potem ko so iz vesolja dobili potrdilo, da se je vse izteklo po načrtih. "Zagotovo lahko potrdimo, da je laboratorij na površju. Ne bi mogli biti bolj zadovoljni," je kmalu zatem dogodek opisal direktor operacij vesoljskih plovil pri Esi Andrea Accomazzo. "Gre za velik korak za človeško civilizacijo," pa je dejal generalni direktor agencije Jean-Jacques Dordain. "Naša velikopotezna misija si je zagotovila mesto v zgodovinskih knjigah. Z Rosetto odpiramo vrata izvoru Zemlje in prispevamo k boljšemu razumevanju naše prihodnosti," je dodal.

Ni šlo povsem brez težav
Zgodovinski pristanek na kometu s premerom nekaj več kot štiri kilometre je potekal več kot 510 milijonov kilometrov stran od Zemlje. Signal o pristanku je zato do Zemlje potoval skoraj pol ure. Laboratorij Philae v velikosti hladilnika, ki vsebuje deset instrumentov za preučevanje fizičnih in kemičnih lastnosti kometa, je na njem pristajal sedem ur, potem ko se je ločil od Rosette. A pristanek ni minil povsem brez težav. Laboratorij bi se moral na komet pritrditi s harpunami, ki pa se niso izstrelile, kot bi se morale, zato se je v komet pogreznil le za štiri centimetre.

Misija stala 1,3 milijarde evrov
Cilj misije je prvo laboratorijsko preučevanje prvobitnih snovi Osončja. Številni znanstveniki verjamejo, da so te snovi sodelovale pri nastanku življenja na Zemlji. Glede na to teorijo so kometi pred 4,6 milijarde let zadeli Zemljo ter nanjo prinesli kompleksne organske ogljikove molekule. Rosettino misijo, ki je stala kar 1,3 milijarde evrov, so odobrili že davnega leta 1993. Sondo so v vesolje izstrelili leta 2004. V dobrem desetletju je prepotovala okoli 6,5 milijarde kilometrov in se nato avgusta letos utirila v orbito kometa, ki potuje s hitrostjo približno 55 tisoč kilometrov na uro.

Preučevanje kometa z 11 instrumenti
Rosetto so sicer poimenovali po kamnu iz Rosette, ki so ga pred več kot 200 leti našli v delti Nila in na katerem so bili napisi v staroegipčanskih hieroglifih in grščini, s čimer je Champollionu uspelo razvozlati hieroglife. Philae so poimenovali po obelisku, ki je prav tako pomagal pri dešifriranju hieroglifov. Rosetta bo zdaj še naprej spremljala komet in ga preučevala z 11 inštrumenti, ko bo ta skupek ledu in prahu potoval proti Soncu in se mu prihodnje leto približal na najmanjšo razdaljo.