Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Prva karta površine in gibanja materiala na tuji zvezdi
  • Pred meseci posneli Betelgeza v radijski svetlobi
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 77 glasov Ocenite to novico!
Antares
To je največ, kar je človeštvo ta trenutek zmožno. Zvezda Antares, 1.700-krat večja od Sonca, v svojem sijaju. Foto: ESO/K. Ohnaka
Popolni Sončev mrk 2017
Za primerjavo: Sonce v ultravijolični svetlobi. Posnetek je nastal med nedavnim Sončevim mrkom, silhueta desno je Mesec. Sonce je klasificirano kot rumena pritlikavka. Foto: NASA/SDO
Antares
Na podlagi uvodnega posnetka in znanstvenih meritev je umetnik pri Evropskem južnem observatoriju ustvaril svojo pogled na Antares. Foto: ESO/M. Kornmesser
Antares
Karta hitrosti gibanja materiala na površju Antaresa. Sestavili so jo s pomočjo meritev Dopplerjevega učinka. V rdečih področjih se snov premika stran od nas, v modrih pa se nam približje. Prazen obroč so področja, kjer meritve niso bile mogoče. Foto: ESO/K. Ohnaka
Škorpijon, Antares
Kako najti Antares v ozvezdju Škorpijona. Foto: ESO, IAU and Sky & Telescope
Betelgeuse
Rdeča velikanka Betelgeza, ki jo je posnel observatorij ALMA v radijski svetlobi pred dvema mesecema. Foto: ALMA (ESO/NAOJ/NRAO)/E. O’Gorman/P. Kervella
Betelgeuse
Tako so pred nekaj leti z VLT-jem posneli Betelgeza. Ločljivost? Kot bi poskušali posneti teniško žogico na Mednarodni vesoljski postaji - s površja Zemlje. Foto: ESO, P. Kervella
Betelgeuse
Velikost Betelgeze; Antares je podoben. Foto: ALMA (ESO/NAOJ/NRAO)/E. O’Gorman/P. Kervella

Dodaj v

Najboljša fotografija katere koli zvezde (razen Sonca)

Rdeča velikanka Antares na posnetku
26. avgust 2017 ob 15:10,
zadnji poseg: 26. avgust 2017 ob 22:14
Ljubljana - MMC RTV SLO,

Zvezde so nam vidne le kot drobne pikice svetlobe. Takšne so tudi za najboljše teleskope sveta, saj so zelo, zelo daleč. A nove tehnologije te razdalje "krčijo" in nam odstirajo tančice do zvezd drugih osončij.

V domači Galaksiji mrgoli od 200 do 300 milijard zvezd. Ob tej ogromni številki je nenavadno, da ima človeštvo dober pogled le na eno samo samcato zvezdo. To je domače Sonce, razlog pa je preprost. Od nas je oddaljeno le 150 milijonov kilometrov in se kaže kot oslepljujoča krogla na nebu, medtem ko je najbližja sosednja zvezda kar 41 bilijonov kilometrov stran, vse druge še dlje; zato jih vidimo kot drobne pikice. Pa še to le v temi. Tako daleč so, da jih tudi najzmogljivejši observatoriji sveta vidijo samo kot en sam piksel. Le prgišče zvezd jim je uspelo raztegniti na več pik (več v lični Wikipedijini tabeli). Tako je na stotine milijard svetov, ki tam daleč zunaj čakajo na raziskovanje, vizualno neprivlačno nedostopnih.

Tudi to se počasi spreminja. Zrnca na večernem nebu dobivajo podobe. V zadnjem desetletju je astronomom - predvsem s pomočjo observatorija CHARA - uspelo sestaviti nekaj večjih posnetkov zvezd. Sicer bolj razmazanih packic, a vendarle nekaj več. Za radovedne je tu na voljo CHARINA galerija.

Velikanski Antares se na ogled postavi
A CHARA ne spada med najzmogljivejše teleskope. Zelo velik teleskop (Very Large Telescope Interferometer, VLTI) na Evropskem južnem observatoriju (ESO) obeta nekaj več. ESO je z njim in s pomočjo zmogljivega interferometra posnel najboljšo in prvo (razmeroma) dobro fotografijo površja katere koli zvezde v vesolju razen Sonca, piše v sporočilu za javnost. Podrobnosti so objavljene v znanstveni publikaciji Nature. Ne le to: izgotovili so prvo karto hitrosti vetrov oz. potovanja snovi v atmosferi katere koli zvezde (spet, izjema je Sonce) in v njej našli velike, nepričakovane turbulence.

Tarča je pripravna: rdeča velikanka, zvezda Antares. Med velikanke je uvrščena z razlogom. Če bi jo posadili na mesto Sonca, bi pogoltnila celotno notranje Osončje vključno z Zemljo, pa še asteroidni pas povrhu in celo Jupiter. Je tudi ena najsvetlejših zvezd na večernem nebu (najdemo jo v ozvezdju Škorpijona) in tako radodaren pošiljatelj fotonov.

Kljub temu so na VLT-ju morali uporabiti opazovalni trik. Združili so moči štirih teleskopov, med njimi večjega, 8,2-metrskega in manjšega, 1,8-metrskega pomožnega. S tem so ustvarili virtualni teleskop z 200-metrskim osrednjim zrcalom, pojasnjujejo na ESO-ju. Tako so se lahko dokopali do podrobnosti na površju zvezde.

Ogromna atmosfera in turbulence
Ne le to, dobili so tudi informacije o dogajanju nad površjem; s pomočjo instrumenta AMBER, ki združuje žarke različnih opazovalnih virov. Tako so izračunali hitrost plinov atmosfere na različnih lokacijah in povprečno globalno hitrost. Našli so visoko turbulentne pline nizkih gostot daleč od površja; predvsem pa precej dlje od modelskih napovedi. Hitrosti so izmerili s pomočjo Dopplerjevega učinka.

Ugotovili so, da potovanja teh plinov ne more poganjati konvekcija, torej gibanje, ki prenaša energijo iz jedra zvezde do roba atmosfere pri številnih drugih zvezdah; podobno, kot se giblje vreča voda v loncu. Na delu mora biti neki drug, do zdaj neznan mehanizem.

Hitro izgublja maso, gre proti supernovi
Antares je od nas oddaljen več kot 550 svetlobnih let; je torej 125-krat dlje kot prej omenjena najbližja soseda Proksima Kentavra. Kot rdeča velikanka je na zadnji stopnji življenjske poti in bo (razmeroma) kmalu "umrla" v eksploziji supernove. Zdaj vsebuje okoli 12-krat več mase kot Sonce in je od njega 700-krat večja. Znanstveniki menijo, da hitro izgublja material; v življenjski dobi naj bi ga izgubila za kar tri Sonca. Razlog za tako hitro odmetavanje je neznan.

"Že pol stoletja se znanstvena skupnost ukvarja z vprašanjem, zakaj Antares in njemu podobne zvezde hitro izgubljajo maso v zadnjih fazah obstoja. VLTI je edini instrument, s katerim lahko merimo dogajanje v atmosferi takšnih zvezd, kar je ključno za reševanje vprašanja. Naslednji izziv je poiskati izvor teh turbulentnih hitrosti," je izjavil Keiichi Ohnaka, prvi avtor objave v Nature.

"V prihodnosti bomo pristop uporabili za zvezde različnih tipov," je še napovedal.

Zvečer bo morda kdo zrl v nebo, poiskal ozvezdje Škorpijona in identificiral najsvetlejšo zvezdo v njem (karta Škorpijona desno v galeriji). Če bo takrat pogledal še v naslovno fotografijo tega članka, bo pika dobila nekoliko drugačen pomen.


Pred meseci posneli še eno velikanko

Podobno se lahko stori za zvezdo Betelgeza, prav tako rdečo velikanko, a le v radijskih valovih. To je pred dvema mesecema storil observatorij ALMA v čilski puščavi Atacama. ALMA je sestav 66 anten, ki sprejemajo radijske valove in delujejo kot en sam teleskop - interferometer. Antene se lahko premikajo in tako fokus približujejo ali oddaljujejo in tako dosežejo veliko natančnost. Junija letos so se usmerili proti ozvezdju Orion in prej omenjeni Betelgeza, oddaljen 650 svetlobnih let, piše v sporočilu za javnost dublinskega raziskovalnega inštituta, ki je vodil konkretno raziskavo. Izid je na voljo v galeriji.

Betelgeza je podobne velikosti kot Antares. Premer ima za 1.400-krat večji od Sonca, bilijonkrat večjo prostornino in bi prav tako, postavljen v sredo Osončja, pogoltnil še Jupiter.

Med opazovanji je raziskovalcem uspelo ustvariti izmeriti temperature po različnih plasteh in ugotovili so, da se precej razlikujejo. Učinek pripisujejo delovanju magnetnih polj, podobno kot pri Soncu.

Tudi Sonce bo nekoč, predvidoma čez nekaj milijard let, postalo rdeča velikanka. Takrat bo pogoltnilo Zemljo in zagotovo uničilo vse življenje na njem. Če bo takrat sploh še kaj življenja; saj bo predvidoma čez milijardo let že tako vroče, da bodo oceani na Zemlji zavreli. Nikoli pa Sonce ne bo tako veliko kot Antares, saj nima dovolj mase za to.

S planeti je še težje
Če je še supervroče in ogromne zvezde težko opaziti, kako je potem z vsem preostalim drobirjem vesolja, denimo planeti? Planete je skoraj nemogoče neposredno opaziti, saj sami po sebi ne svetijo (izjema je oddajanje toplote v infrardeči svetlobi), odbita svetloba od zvezd pa je šibka. Za več tisoč primerkov vemo, ker periodično zatemnjujejo domače zvezde ob potovanju mimo ploskve ali pa s težnostjo povzročajo, da zvezde rahlo gugajo.

Kljub temu je astronomom uspelo, da so majhno prgišče zunajosončnih planetov dejansko ujeli na posnetke. Podobe niso ravno vizualno privlačne, so pa vseeno zgodovinske. Galerija je na voljo v tem članku.

Video 1: Približevanje Antaresu

Video 2: Navidezno potovanje od Zemlje do sistema Antares

Video 3: Animacija zvezde

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
STRIKE
# 26.08.2017 ob 18:53
Res škoda da ne moremo potovati po vesolju!

To bi bila avantura!
poupette
# 26.08.2017 ob 18:46
stotrideset: Napravi ti fotografijo točke, recimo, 1 km stran, pa bomo videli! Preberi si članek, pa boš razumel, da je ta slika velik uspeh. Sicer pa, "le čevlje sodi naj kopiar!
elektrupunk
# 26.08.2017 ob 21:33
Hvala Aljoša za vse super članke. Kako je fino ko je notri vse od povezav do videoposnetkov. .. da bi cel portal tkole delal, bi bil pa že mali pornič :) :)
TheSpicyOne
# 26.08.2017 ob 16:32
Zanimivo!
mb128
# 26.08.2017 ob 16:39
Jep Antares pospešeno zgublja svoje ravnovesje. Zakaj z takšno hitrostjo znanstveniki še ne vedo je pa to začetek opazovanja zvezd na popolnoma nov način, ki bo pripomogel k večjemu znanju glede teh nebesnih objektov od katerih je v vesolju odvisno marsikaj.
Grommm
# 27.08.2017 ob 11:08
ZA TISTE KATERE ZANIMA

s kakimi hitrostmi potujemo po vesolju na

naši vesoljski ladji imenovani Zemlja

.

- vrtenje Zemlje: 465,12 m/s

- kroženje okoli sonca: 30,287 km/s

- vrtenje galaxije (našega osončja okoli središča): 828.000 km/h

- potovanje "lokalne skupine" galaxij v kateri je naša .. skozi prostor vesolja - pribl.: 600 km/s
Homer.
# 28.08.2017 ob 19:38
@geni7us
Večina teh zvezd je posneta pretežno v infrardečem spektru.
Ker je ta spekter neviden za človeško oko, je pač prikaz pretvorjen v vidni del spektra.
symony
# 26.08.2017 ob 20:21
To vesolje je res neverjetno!Ugibamo kako je nastalo,kje so meje,v kateri fazi razvoja smo,kakšna bo daljna prihodnost itd....teorij je toliko,da lahko rečemo le, da nič ni 100 % znanstveni dokazano...!?
Vongobongo
# 27.08.2017 ob 09:18
Evo sam zate londoner ;)

https://www.youtube.com/watch?v=JgY8zNZ3
5uw
https://www.youtube.com/watch?v=TeMooNFt
FJk
https://www.youtube.com/watch?v=EJ0EKJWy
l_g
Mr.Bong
# 01.09.2017 ob 07:55
Pa kaj se dogaja pod rubriko 'Znanost in tehnologija'???
Že en teden nobenega članka. Verjetno se en teden na to temo ni nič zgodilo.
Svašta!
eMZe
# 28.08.2017 ob 12:17
Meni je pa super mezopotamsko ime za zvezdo:
Kak-šisa
symony
# 27.08.2017 ob 11:37
Frey....malo si zamešal avtorje zapiskov...
...že od malega me zanima ta tematika,poljudno znanstvene knjige sm si kupoval že kot šolar...trava pa mi ogabno smrdi.
frey
# 27.08.2017 ob 00:22
symony....Planeti, osončja, galaksije, okrogle zemlje in ostale jezuitsko-masonske izmišljotine...
Žal tudi izobraženci in polizobraženci nasedajo, saj se indoktrinacija začne že v osnovni šolo.

Vidim, da si eden izmed tistih telebanov, ki živijo v veri, da je zemlja ravna plošča in to tudi vsiljujejo drugim. Si morda tudi eden izmed tistih, ki verjamejo v t.i. chemtraile in škodljivost cepiv? Fante, odrasti in ne naseda ameriškimj teorijam zarote, ali pa malo manj travice pa boš prišel nazaj v realnost...
JanezNovak
# 02.09.2017 ob 16:17
"zvezde (razen Sonca)"

Lahko bi rekli eksozvezda. :D
geni7us
# 27.08.2017 ob 22:21
in Betelgeza?
mineral
# 26.08.2017 ob 21:28
Franc: med nami in antaresom je tudi precej zvezd (sonc)
Franc Pijanc
# 26.08.2017 ob 19:37
Kdo mi lahko nekaj razloži.

Na drugem posnetku approaching antares "potujemo mimo številnih svetlih pikic, ki se zdijo bližje kot zvezda antares. Ali so te pike tudi zvezde in ali so nam dejansko bližje kot antares, kot bi lahko sklepal iz posnetka.
Če se komu da, hvala.
geni7us
# 27.08.2017 ob 22:20
Antares naj bi bila rdeča orjakinja. Zakaj je po tem na posnetku oranžna?. Mi lahko kdo napiše odgovor. Hvala!
generusus
# 26.08.2017 ob 20:36
STRIKE

"Res škoda da ne moremo potovati po vesolju!
To bi bila avantura!"


Saj potujemo, ampak za zdaj predvsem po časovni komponenti prostor-časa, po prostorski pa res skoraj nič.
TeksViler
# 26.08.2017 ob 21:30
Zanimiv članek, ampak ali ne rečemo tej eni od najbolj opaznih zvezd na nebu Betelgeza?
stotrideset
# 28.08.2017 ob 19:07
danes je v tem stehniziranem, iluzornem "svetu" mogoče popolnoma vse - vse vrste animacij, ki nam jih tudi tukaj prikazujete
kdo v kaj verjame, je pa njegova odločitev in pika
dokaza za vsaj polovico "znanstvenih" člankov ni, in so vse samo blede domneve "znanstvenikov" in znanstvenikov
pa se imejte v SF 2.0 načinu.....
Kazalo