Sonce v letu 2020. Foto: ESA/Royal Observatory of Belgium
Sonce v letu 2020. Foto: ESA/Royal Observatory of Belgium

Zvezda, ki nam daje življenje in ki nas bo nekoč zanesljivo pogubila. Sonce. Nenehno ga spremlja teleskop Proba-2, Esa pa je izdala 366 posnetkov, nastalih vsak dan leta 2020. 366? Ja, 2020 je bilo prestopno leto z 29. februarjem.

Sestavljeno v video:


Sončeva pega zelo od blizu. Foto: NSO/AURA/NSF
Sončeva pega zelo od blizu. Foto: NSO/AURA/NSF

Polna ločljivost (22,2 MB)

Lani je na Havajih začel delovati Sončev teleskop Inouye, ki izgotavlja zelo podrobne fotografije površja Sonca. Zgoraj je Sončeva pega, kot je doslej še nismo videli. Fotografija je nastala januarja lani. Inouye je s štirimetrsko aperturo največji teleskop za opazovanje Sonca na svetu.

Video: Še več posnetkov


Običajne in covidne Benetke. Foto: Copernicus Sentinel data (2019-20), processed by ESA
Običajne in covidne Benetke. Foto: Copernicus Sentinel data (2019-20), processed by ESA

Razlika v onesnaženju voda in vodnem prometu okoli Benetk 13. in 19. aprila. Pandemija covida-19 je – kakšna novica! – zaznamovala cel svet. Fotografijo je posnel Esin satelit Copernicus Sentinel-2. Satelit pod številko pet pa je spremljal upad onesnaževanja z dušikovim dioksidom:

Foto: Copernicus Sentinel data (2019-20), processed by KNMI/ESA
Foto: Copernicus Sentinel data (2019-20), processed by KNMI/ESA

Sledeča animacija GIF vsebuje tudi Slovenijo, ki je prav tako manj onesnažena.


Geološko obarvana tla. Foto: Copernicus Sentinel data (2019), ESA, CC BY-SA 3.0 IGO
Geološko obarvana tla. Foto: Copernicus Sentinel data (2019), ESA, CC BY-SA 3.0 IGO

Opazovanje z neba omogoča tudi oddaljeno kemično analizo. Spremenjene barve na posnetku Sentinela-2 kažejo različne geološke pojave. Tako lahko vidimo, kako je gorovje Flinders v Avstraliji nastalo med narivanjem dveh tektonskih plošč.


Prastari led izginja. Foto: Copernicus Sentinel data (2020), processed by ESA, CC BY-SA 3.0 IGO
Prastari led izginja. Foto: Copernicus Sentinel data (2020), processed by ESA, CC BY-SA 3.0 IGO
Orjaška ledena plošča "odpadla" od Antarktike

Leta 2017 se je z antarktične ledene plošče Larsen C odlomila ledena gora A-68 s površino 6000 kilometrov. Leta pozneje še obstaja, odplavala je dobrih tisoč kilometrov stran. Izgubila je sicer nekaj kosov, eden izmed njih je zaradi pravega kota požel precej javne pozornosti.

Na leto izgubi za okoli 2,5 centimetra debeline.

Fotografijo je posnel Copernicus Sentinel-1 julija 2020.


Moč vode. Foto: Copernicus Sentinel data (2020), processed by ESA, CC BY-SA 3.0 IGO
Moč vode. Foto: Copernicus Sentinel data (2020), processed by ESA, CC BY-SA 3.0 IGO

Januarja 2020 so južni Iran prizadele hude poplave. Uničene so bile cele vasi, polja s pridelkom, tisoče ljudi je zapustilo domove. Mulja polna voda je tudi morje obarvala rjavo. Fotografija je visokokakovostna. Če kliknete na povezavo desno, dobite več kot 100 MB veliko inačico, na kateri vsaka pika predstavi deset metrov.


Do Lune! Foto: Thales Alenia Space
Do Lune! Foto: Thales Alenia Space

Naprava, ki bo omogočila naslednji pristanek ljudi na Luni. Na fotografiji je Evropski podporni modul 3, prav tisti, ki bo del vesoljske ladje Orion na odpravi Artemis III. Ta se bo zgodila predvidoma leta 2024 (še verjetneje pa pozneje), del pa so že začeli izdelovati v Thales Alenia.


Orion I. Foto: Nasa
Orion I. Foto: Nasa

Prvi Evropski podporni modul je že dokončan in združen z ameriško kapsulo Orion. Na dokaj sveži fotografiji Airbusovi delavci nameščajo panele sončnih celic. Polet je predviden konec letošnjega leta, a še verjetnejši je zamik v leto 2022. Odprava Artemis I bo poslala prazno vesoljsko ladjo Orion na pot okoli Meseca in nazaj.


Kazačok, nekoč. Foto: Thales Alenia Space
Kazačok, nekoč. Foto: Thales Alenia Space

Medtem ko letos čakamo na kar dva pristanka na Marsu in dve vtirjenji v orbito okoli tega planeta, je evropski projekt izvisel. Esa je (v sodelovanju z Roskozmosom) želela letos na tla rdečega planeta poslati pristajalnik Kazačok in rover Rosalind Franklin. A jim lani ni uspelo dokončati in stestirati padal. Napravi zato tičita v proizvodnih prostorih.


Raketa od daleč. Foto: ESA/CNES/Arianespace
Raketa od daleč. Foto: ESA/CNES/Arianespace

Tako je videti izstrelitev evropske rakete Ariane 5 od daleč. Tale se je zgodila avgusta 2020.


Esin in Jaxin BepiColombo je bil izstreljen leta 2018, zdaj pa si s popravki orbite polagoma vtira pot proti končnemu cilju, Merkurju. Pomaga si z obleti planetov, na primer Zemlje, kot je storil aprila letos. Naš dom je iz vesolja viden na zgornji GIF-animaciji.


NEOWISE. Foto: Zoran Vidrih
NEOWISE. Foto: Zoran Vidrih

Nekaj mesecev leta 2020 smo lahko na nočnem nebu s prostim očesom opazovali repatico NEOWISE. Fotografi so lahko ustvarili še lepše podobe, kot je tale zgoraj.


Mars. Foto: Thales Alenia Space
Mars. Foto: Thales Alenia Space

Polna kakovost (10 MB)

Sipine na Marsu, črne kot oglje, in z ledom prekrit rob kraterja. Fotografijo je letos posnel Esin Trace Gas Orbiter (TGO), ki že štiri leta neuspešno čaka na prihod prej omenjenih Kazačoka in roverja Rosalind Franklin. Vsi trije so namreč del programa ExoMars.


Rdeča Antarktika. Foto: ESA/DLR/FU Berlin
Rdeča Antarktika. Foto: ESA/DLR/FU Berlin

Polna kakovost (60 MB)

Severni pol Marsa, prekrit z vodnim ledom in zamrznjenim ogljikovim dvokisom. Po nebu se podijo oblaki, občasno se dogodijo nevihte, ki dvignejo prah in sprožajo erozijo.


Ameriška sonda OSIRIS-REx je 330 milijonov kilometrov stran uspešno pobrala vzorec z asteroida Bennu.


Veliki Jupiter. Foto: NASA, ESA, A. Simon (Goddard Space Flight Center), and M. H. Wong (University of California, Berkeley) and the OPAL team
Veliki Jupiter. Foto: NASA, ESA, A. Simon (Goddard Space Flight Center), and M. H. Wong (University of California, Berkeley) and the OPAL team

Polna kakovost (1,5 MB)

Vesoljski teleskop Hubble, ki letos praznuje 30 let delovanja, je lani avgusta takole posnel planet Jupiter, takrat oddaljen 653 milijonov kilometrov. Levo zgoraj je luna Evropa.

Pred kratkim je bil Jupiter na nebu na videz zelo blizu Saturnu. Fotografijo velike konjunkcije je posnel bralec MMC-ja Jure Skvarč:

Veliko konjunkcijo je posnel na La Palmi (Kanarski otoki) na nadmorski višini okoli 2200 metrov. V času snemanja sta bila Jupiter in Saturn približno 18 stopinj nad obzorjem. Vidne so še Jupitrove lune Io, Ganimed in Evropa. Foto: Jure Skvarč
Veliko konjunkcijo je posnel na La Palmi (Kanarski otoki) na nadmorski višini okoli 2200 metrov. V času snemanja sta bila Jupiter in Saturn približno 18 stopinj nad obzorjem. Vidne so še Jupitrove lune Io, Ganimed in Evropa. Foto: Jure Skvarč

Laser v vesolje. Foto: ESA/IPEV/PNRA–S. Thoolen
Laser v vesolje. Foto: ESA/IPEV/PNRA–S. Thoolen

Na Antarktiki se nahaja francosko-italijanska Raziskovalna postaja Concordia. Tam izvajajo biološke, medicinske raziskave, pa tudi psihološke vidike življenja v izolaciji. Ne le to, zanima jih tudi troposfera nad Antarktiko. Da bi jo lažje preučevali, v nebo svetijo z laserjem (instrument LIDAR). Več o Concordii tukaj.


Molekularni oblak v Perzeju. Svetle zaplate kažejo na prisotnost medzvezdnega prahuda, medtem ko so črte silnice magnetnih polj. Foto: ESA/Herschel/Planck; J. D. Soler, MPIA
Molekularni oblak v Perzeju. Svetle zaplate kažejo na prisotnost medzvezdnega prahuda, medtem ko so črte silnice magnetnih polj. Foto: ESA/Herschel/Planck; J. D. Soler, MPIA

Zvezdna prihodnost. Foto: ESA/Gaia/DPAC; CC BY-SA 3.0 IGO. Acknowledgement: A. Brown, S. Jordan, T. Roegiers, X. Luri, E. Masana, T. Prusti and A. Moitinho.
Zvezdna prihodnost. Foto: ESA/Gaia/DPAC; CC BY-SA 3.0 IGO. Acknowledgement: A. Brown, S. Jordan, T. Roegiers, X. Luri, E. Masana, T. Prusti and A. Moitinho.

Predvideno gibanje zvezd na našem nebu za prihodnjih 400.000 let. Izračuni so nastali po podatkih teleskopa Gaia, ki je v zadnjih letih zbral podatke za skoraj dve milijardi zvezd domače Galaksije (poglavje 8).

Video: Animacija gibanja zvezd


Foto: NASA, ESA, and STScI
Foto: NASA, ESA, and STScI

Polna kakovost (POZOR, 502 MB)

Ta Hubblova fotografija ni nastala letos, se pa na njej nahaja objekt, imenovan NGC 2020, ob njem je še NGC 2014 (desno). To sta zvezdni porodnišnici.

Video: "Sprehod" čez NGC 2020


Prva fotografija planetarnega sistema okoli Soncu podobne zvezde. Foto: ESO/Bohn et al.
Prva fotografija planetarnega sistema okoli Soncu podobne zvezde. Foto: ESO/Bohn et al.

Zelo veliki teleskop (VLT), ki je del Evropskega južnega observatorija (ESO), je letos posnel prvo fotografijo dveh eksoplanetov pri Soncu podobni zvezdi. Neposredne fotografije eksoplanetov so zelo redke, še manj planetarnih sistemov, še manj pa planetarnih sistemov, podobnih našemu, kar priča o izjemnosti dosežka. Zvezda TYC 8998-760-1 se nahaja 300 svetlobnih let stran. Več tukaj.

Izjemno natančen posnetek zvezde, ki ni Sonce. Foto: ESO/M. Montargès et al.
Izjemno natančen posnetek zvezde, ki ni Sonce. Foto: ESO/M. Montargès et al.

Ena najbolj znanih zvezd nočnega neba, Betelgeza, je letos začela nepojasnjeno, hitro, močno temneti. Njena svetlost je upadla za kar tretjino, kar je nenavadno. To so z Evropskim južnim observatorijem tudi posneli. Najširše sprejeta razlaga pravi, da je izbruhnil oblak prahu, ki jo zdaj deloma zastira.


Radio: GBT Green Bank Observatory/National Science Foundation (NSF); Optical: Subaru Tele-scope, National Astronomical Observatory of Japan/HSC-SSP collaboration; X-ray: European Space Agency (ESA)/XMM-Newton/XXL survey consortium.
Radio: GBT Green Bank Observatory/National Science Foundation (NSF); Optical: Subaru Tele-scope, National Astronomical Observatory of Japan/HSC-SSP collaboration; X-ray: European Space Agency (ESA)/XMM-Newton/XXL survey consortium.

Polna kakovost (10 MB)

Na fotografiji je vesoljski "plavž", v katerem se plin segreva na temperaturo stotin milijonov stopinj Celzija. To je jata galaksij HSC J023336-053022 (XLSSC 105), ki se nahaja štiri milijarde svetlobnih let stran od Zemlje. Sestavljena je iz dveh podjat, ki sta na tem posnetku XMM-Newtona označeni z modrima krogoma. Premikata se druga proti drugi, pri tem pa segrevata okoliški plin, ki se iz osrednje zelene, "samo" 40 milijonov stopinj Celzija vroče zaplate segreva in tako na posnetku postaja rdeč.


Podrobno o vesoljskem dogajanju leta 2020 tukaj:

Vesolje: polet vesoljske ladje, ki bi lahko spremenila svet