1. Kitajska zastava na Luni, vzorec proti Zemlji

Posnetek tal pod sondo takoj po pristanku. Najbolj zapletena kitajska misija do zdaj - gre do zdaj kot po maslu. Foto: CNSA
Posnetek tal pod sondo takoj po pristanku. Najbolj zapletena kitajska misija do zdaj - gre do zdaj kot po maslu. Foto: CNSA

Smo kakšno pomembno vesoljsko novico izpustili? Vabljeni, da jo na kratko povzamete v komentarjih pod člankom. Pripombe sprejemamo na aljosa.masten@rtvslo.si. Hvala!

Kitajski so na dobri poti, da z Lune na Zemljo prinesejo vzorec materiala.

Sonda Čang'e 5 je bila izstreljena v ponedeljek, 24. novembra, na raketi Dolgi pohod 5 (poglavje 1). Prejšnjo soboto se je s 17-minutnim prižigom glavnega motorja utirila v orbito okoli Meseca in jo naslednji dan z manevrom spremenila iz elipse v krog na oddaljenosti 200 kilometrov od površja. V ponedeljek se je od orbiterja ločil pristajalni modul, postopek opisuje Kitajska narodna vesoljska administracija (CNSA).

Video 1: Ločitev in spust

Po pregledu površja je spust začel v torek in nazadnje pristal na načrtovani zaplati v bližini gore Mons Rümker.

Video 2: Posnetek pristanka

Lepše za oči

Preverjanju delovanja sistemov in razgrnitvi panelov sončnih celic sta sledili večkratno vrtanje v tla in nabiranje neokrnjenega vzorca, ki je bil z robotsko roko pospravljen v transportno posodo v vzletnem modulu. Celoten postopek je trajal 19 ur.

Posnel je tudi okoliško panoramo:

Tukaj izvrtani material naj bi bil star
Tukaj izvrtani material naj bi bil star "samo" dobro milijardo let, torej precej mlajši od doslej pobranih vzorcev, ki segajo v čas nastanka Meseca. Foto: CNSA

Video 3: Vrtanje in shranjevanje vzorca

V četrtek so prižgali vzletni modul in ga poslali v nebo, kjer bo moral v roku dveh dni najti matično sondo Čang'e 5, sinhronizirati tirnici in se nanjo varno priklopiti, piše agencija Šinhua.

Video 4: Vzpon

Posnetek tal med približevanjem. Foto: CNSA
Posnetek tal med približevanjem. Foto: CNSA

Priklop bo še posebej zahteven, saj ga Kitajci v tirnici Meseca še nikoli niso izvedli, prvič v zgodovini pa bo tam potekal povsem samodejno. Nazadnje sta se dve vesoljski plovili v lunarni orbiti spojili pred skoraj 50 leti med odpravami Apolla. Po priklopu bodo vzorec prenesli v zaščitno kapsulo in počakali na primerno priložnost za odhod Zemlji naproti. Potovanje bo trajalo predvidoma 112 ur, pristanek nekje na Kitajskem sledi predvidoma v drugi polovici decembra.

Kitajska zastava iz blaga na Mesecu je napoved velikih stvari, ki jih bo ta narod v vesolju še dosegel. Foto: CNSA
Kitajska zastava iz blaga na Mesecu je napoved velikih stvari, ki jih bo ta narod v vesolju še dosegel. Foto: CNSA

Med odpravo so v tla Meseca zasadili kovinski drog, na njem pa kitajsko državno zastavo, narejeno iz blaga. Sama po sebi je poteza postranske narave, nosi pa močno simbolično sporočilo. Mesec ni več samo "igrišče" ZDA in zahodnega sveta, še manj Rusije. Kitajska zastava je znanilec prihoda tajkonavtov na koncu tega ali na začetku prihodnjega desetletja in pokazatelj tako gospodarskega kot tehnološkega vzpona te države.

Rover Jutu 2 je še odziven. Foto: CNSA
Rover Jutu 2 je še odziven. Foto: CNSA

Kitajska ima v rezervi še kopijo pod imenom Čang'e 6. Če bi šlo kaj narobe, bi jo poslali na mesto, kjer je pristala petica, v nasprotnem primeru gre v prihodnjih letih na južni pol Meseca.

Na tleh Meseca trenutno delujejo kar štiri naprave, vse so kitajske. Pristajalnik Čang'e 3 (2013), pristajalnik Čang'e 4 in vozilce Jutu 2, zdaj pa še pristajalnik Čang'e 5. Njegova usoda po opravljeni misiji še ni znana. Po strokovnih medijih je najti ugibanja, da bo storil še kakšen poskok ali dva in tako posnel več različnih lokacij.

Maketa načrtovanega Dolgega pohoda-9. Foto: CALT
Maketa načrtovanega Dolgega pohoda-9. Foto: CALT

Lunarni vzorec je človeštvo nazadnje dobilo leta 1976 s sovjetsko misijo Luna 24. Rusi prav zdaj pripravljajo naslednico, Luno 25.

Dolgi pohod-9 ni bil ukinjen

Pred kratkim je Kitajska napovedala razvoj nove supertežkonosilne rakete, sestavljene iz treh osnovnih stopenj Dolgega pohoda-5. Namenjena bo lunarnemu programu, torej po vsej verjetnosti čimprejšnjemu prihodu tajkonavtov na Mesec.

Pojavila so se ugibanja, kaj se bo torej zgodilo z Dolgim pohodom-9, ki je bil od začetka namenjen taisti nalogi. Ga bodo ukinili?

Očitno ne, piše SpaceNews. Generalni sekretar CSNA-ja Šu Hongliang (Xu Hongliang) je sporočil, da ostaja v razvoju, le njegovo vlogo bo treba natančneje opredeliti.

Dolgi pohod-9 bo po zmogljivosti primerljiv ali celo zmogljivejši od najmočnejše rakete vseh časov, ameriškega Saturna V iz Apollove ere. V nižjo Zemljino tirnico bo zmogel 140 ton tovora (nekateri mediji navajajo celo 150 ton), proti Mesecu pa 50 ton. Visok bo 93 metrov, osrednja stopnja bo široka 10 metrov. Masa ob izstrelitvi bo 4140 ton. Vsaj od začetka ne bo večkrat uporaben. So pa Kitajci med svoje osrednje cilje vesoljska programa zapisali, da bodo vse njihove rakete večkrat uporabne do leta 2035.


2. Kar dva izstreljena Sojuza v 24 urah

Rus v južnoameriški džungli. Foto: ArianeSpace
Rus v južnoameriški džungli. Foto: ArianeSpace

Po precejšnji suši ruskih izstrelitev smo bili tokrat priča kar dvema v 24 urah.

V sredo ob 2.33 po našem času je z evropskega vesoljskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani pod nadzorstvom družbe Arianespace poletel Sojuz-2.1a s širšim tovornim prostorom, poimenovan tudi Sojuz-ST-A. 58 minut po izstrelitvi je vrhnja stopnja Fregat-M soncesinhrono tirnico na višini 611 kilometrov ponesla satelit Združenih arabskih emiratov, 1234-kilogramski satelit FalconEye 2.

Simbolična podoba FalconEya 2 v tirnici. Foto: Airbus
Simbolična podoba FalconEya 2 v tirnici. Foto: Airbus

Gre za vojaški opazovalni satelit, ki ga je izdelal evropski Airbus.

Nekaj sreče pri izbiri rakete

FalconEye 1 je bil žrtev prvega ponesrečenega poleta rakete Vega leta 2019. Po poročanju SpaceFlightNowa so Združeni arabski emirati po nesreči zavrnili nov poskus na Vegi in raje izbrali ruski Sojuz, ki ga prav tako ponuja Arianespace. Poteza se je izkazala za izjemno modro. 17. polet Vege, sprva namenjen prav satelitu FalconEye 2, je namreč prav tako neslavno končal v morju (poglavje 1).

A tudi pričujoči primerek Sojuza 2 ni imel pretirane sreče. Izstrelitev so prestavljali več mesecev, sprva zaradi epidemije covida-19, nato večkrat zaradi tehničnih težav na raketi. Če tudi tokratni poskus ne bi obrodil sadov, bi ga odpeljali nazaj v Rusijo. Toda ruski strokovnjaki so vse ovire odpravili in 12. polet Sojuza 2 letos je minil brez težav.

Omenjeni Sojuz lahko iz Koroua, ki je bližje ekvatorju kot ruska izstrelišča, v soncesinhrono tirnico ponese 4,4 tone, v prehodno geostacionarno pa 3,2 tone. Visok je 46 metrov, spodaj širok 10,3 metra, masa pa znaša 308 ton.

Video: Posnetek izstrelitve

Tudi trinajstič letos Sojuz 2 zanesljiv

Manj kot 24 ur pozneje na drugem koncu sveta je Sojuz 2 poletel še 13. letos. Izstreljen je bil ob 2.14 po našem času s Plesecka v Rusiji, sporoča državna vesoljska korporacija Roskozmos.

Tovor: trojček komunikacijskih satelitov Gonec-M in skrivnostni vojaški satelit ERA-1.

Video: Ker je šlo za državno skrivnost, obstaja le kratek videopovzetek izstrelitve


3. Drugo iz ruskega vesoljskega programa


Koliko je Roskozmos zaslužil z Američani

Ruska vesoljska ladja Sojuz (MS-12) leta 2019. Foto: Nasa
Ruska vesoljska ladja Sojuz (MS-12) leta 2019. Foto: Nasa

Roskozmos je potegnil črto pod dobro desetletje trajajočim prevažanjem ameriških astronavtov na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Dobiček je bil minimalen, piše ruski medij Ria Novosti.

Celoten dohodek je po navedbah Roskozmosa znašal štiri milijarde dolarjev, dobiček pa med 400 in 800 milijoni dolarjev. To je med 25 in 50 milijoni dolarjev na leto pred davki. "Z vidika laika so zneski ogromni, z vidika astronavtike pa drobiž, ki ne zadošča niti za eno izstrelitev Sojuza," so zapisali.

Crew Dragon. Foto: Nasa
Crew Dragon. Foto: Nasa

Nasa je pogodbo za prevoz astronavtov z Roskozmosom začela izvajati leta 2006, a je takrat še imela lastne kapacitete v obliki raketoplanov Space Shuttle, po upokojitvi le teh leta 2011 pa je plačevala za prostor v Sojuzih. Cene so se skozi leta višale in nazadnje dosegle blizu 90 milijonov dolarjev za posamezno povratno vozovnico.

A po mnenju iz same Nase Roskozmos cen ni napihoval – nekaj trdih pogajanj je sicer bilo –, a pri podražitvah pretežno sledil inflaciji.

Po usposobitvi ameriške vesoljske ladje Crew Dragon Američani na MVP potujejo sami. Tudi če bi se z Rusi dogovorili za menjavo kapacitet, pri tem ne bi bilo izmenjave denarja. In čeprav Roskozmos pravi, da je bil dobiček iz programa minimalen, se bo vsekakor poznal na proračunu Roskozmosa, ki trenutno znaša slabi dve milijardi evrov, a se še krči.

Nauka znova prestavljena

Nauka je pravzaprav rezervna različica modula Zarja iz 90. let, ki jo zdaj že dolgo poskušajo prenoviti in dejansko poslati v vesolje. Foto: Roskozmos
Nauka je pravzaprav rezervna različica modula Zarja iz 90. let, ki jo zdaj že dolgo poskušajo prenoviti in dejansko poslati v vesolje. Foto: Roskozmos

Izstrelitev novega modula Mednarodne vesoljske postaje, poimenovanega Nauka (rus. znanost), je znova prestavljena. Tokrat z aprila 2021 na junij 2021, piše ruski medij Ria Novosti.

Izstrelitev je bila sprva predvidena za leto 2007, a jo nenehno zamikajo, do te mere, da so se garancije za marsikatero komponento vmes že iztekle in potrebujejo skoraj nenehne nadgradnje.

Ko jo bo raketa Proton-M nekoč odnesla v nebo, se bo priklopila na modul Zvezda, kjer bo nadomestila modul Pirs. Kot pove že ime, bo prvinsko namenjena znanstvenim poskusom, služila pa bo tudi kot prostor za bivanje posadke in shranjevanje potrebščin. Opremljena je s pogonskim sistemom za preusmerjanje MVP-ja in višanje tirnice.

Trump ob vesoljski kapsuli Crew Dragon. Foto: Nasa/Bill Ingalls
Trump ob vesoljski kapsuli Crew Dragon. Foto: Nasa/Bill Ingalls

Ameriške sankcije proti Roskozmosu?

Po pisanju Ria Novosti vlada odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa pripravlja nove sankcije zoper Roskozmos.

Med razlogi naj bi bil razvoj novega ruskega vesoljskega plovila na jedrski pogon, ki sicer poteka že od leta 2010.

RT navaja, da bo poleg Roskozmosa na seznamu še 28 ruskih organizacij na področjih vesolja, jedrskih tehnologij, letalske industrije itd.

V Roskozmosu menijo, da gre za še en ameriški poskus omejevanja konkurence.

Vprašanje je sicer, ali bo osnutek domnevnih sankcij kdaj uresničen, saj bo Trump glede na izide volitev v ZDA kmalu zapustil predsedniški položaj.


4. FOTO: Letina redkvic na Mednarodni vesoljski postaji

Američanka Rubinsova ob redkvi. Rusi ob takšnih eksperimentih radi pripomnijo, da je na vesoljski ladji bolje kot solato in radič ter podobno zelenjavo gojiti krompir. Bolj je hranljiv. In iz njega se lahko marsikaj naredi. Foto: Esa/Nasa
Američanka Rubinsova ob redkvi. Rusi ob takšnih eksperimentih radi pripomnijo, da je na vesoljski ladji bolje kot solato in radič ter podobno zelenjavo gojiti krompir. Bolj je hranljiv. In iz njega se lahko marsikaj naredi. Foto: Esa/Nasa

Ko bodo ljudje potovali do Marsa in celo dlje, jim bo prav prišel vir sveže hrane. Poleg vitaminov in mineralov zelenjava, mali vrtek živega, ponuja občutek domačnosti, psihološko uteho.

Na Mednarodni vesoljski postaji že dolgo gojijo raznovrstne rastline in preverjajo, kako se te obnesejo v mikrotežnosti in kako (ne)lahko jih je tamkaj gojiti. Za začetek: ker jih težnost ne vleče navzdol, morajo semena natlačiti v manjše blazinice.

V napravi, imenovani Napreden rastlinski habitat, trenutno gojijo redkve*. Letina je skorajda zrela za krožnike, kaj kmalu jo bo ameriška astronavtka Kathleen Rubins požela. Nekaj malega jo bodo dejansko tam zgoraj pojedli, drugo bo šlo v zemeljske laboratorije.

* Članek je sprva vseboval napačno informacijo, da gre za radič. V resnici zdaj gojijo redkve. Informacija je bila popravljena ob 17.45 5. decembra 2020. Avtor se za napako opravičuje.


5. Menjava električne komponente v Orionu bi lahko trajala leto

Kapsula Orion 1. decembra z na novo pritrjenim vrhnjim pokrovom. Ta bo kapsulo ščitil med vrnitvijo v Zemljino ozračje pri hitrosti več kot 50.000 kilometrov na uro. Nato bodo pokrov odvgrli, da se bodo lahko odprla pod njim shranjena padala. Photo credit: NASA/Cory Huston Last Updated: Dec. 1, 2020 Foto: Nasa
Kapsula Orion 1. decembra z na novo pritrjenim vrhnjim pokrovom. Ta bo kapsulo ščitil med vrnitvijo v Zemljino ozračje pri hitrosti več kot 50.000 kilometrov na uro. Nato bodo pokrov odvgrli, da se bodo lahko odprla pod njim shranjena padala. Photo credit: NASA/Cory Huston Last Updated: Dec. 1, 2020 Foto: Nasa
Orion oktobra še brez zgoraj prikazanega pokrova. A v tem poglavju opisana težava se skriva drugje, nekje v sredini belega valja. Foto: Nasa/Ben Smegelsky
Orion oktobra še brez zgoraj prikazanega pokrova. A v tem poglavju opisana težava se skriva drugje, nekje v sredini belega valja. Foto: Nasa/Ben Smegelsky

V vesoljski ladji Orion, namenjeni odpravi okoli Lune prihodnje leto, je odpovedala električna komponenta, poroča medij The Verge.

Kos, ki je zatajil, je v eni izmed osmih elektropodatkovnih enot (Power/Data Boxes, PDU) vesoljskega plovila. Težava pa je, da je "zakopan" tako globoko, da inženirji ne morejo do njega brez razdiralnih posegov.

Za menjavo je treba kapsulo Orion odklopiti od Evropskega podpornega modula. Celoten postopek s ponovnim priklopom in testiranji vred bi trajal do leto dni.

Inženirji podjetja Lockheed Martin naj bi tehtali še eno možnost: odstranitev zunanjih panelov in nekatere druge opreme, ki pa za to ni bila predvidena. To bi lahko trajalo do štiri mesece, če seveda najdejo varen način izvedbe. Tretja možnost je, da Orion pač poleti z odpovedjo vred. Kos je namreč redundanten, torej podvojena kapaciteta za primer sile.

SLS v Stennisu. Foto: NASA/SSC
SLS v Stennisu. Foto: NASA/SSC

Vesoljska ladja Orion je zdaj skorajda končana. Stoji v Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi. Pred njo je še priklop na sistem za pobeg v sili, točenje goriva in podobne "malenkosti". Čaka predvsem na raketo SLS, ki bi plovilo na odpravi Artemis I poslala proti Luni. A prva stopnja SLS-a še vedno ždi v velikem betonskem stojalu v Stennisu, čakajoč na nove in nove teste.

Če pa se bo Nasa odločila za menjavo Orionovega drobovja, se utegne situacija obrniti. SLS bo čakal na Oriona. Artemis I pa se bo, tako kot že mnogokrat doslej, zamaknil v prihodnost. Za zdaj je predviden jeseni 2021.


6. Japonska izstrelila "staro", znova zamuja z novo raketo

V nedeljo ob 8.25 po našem času je bila iz vesoljskega središča Tanegašima izstreljena raketa H-IIA (Mitsubishi). Po poročanju SpaceNewsa je v geostacionarno tirnico pritovorila komunikacijski satelit JDRS-1.

H-III se odmika

H-IIA v prehodno geostacionarno tirnico zmore štiri tone, v krepkejši različici z več stranskimi potisniki šest ton. Nazadnje je poleti proti Marsu zalučala arabsko sondo Marsovsko upanje. Je tik pred upokojitvijo, saj si hočejo Japonci zaradi ostre konkurence SpaceX-a zagotoviti "bolj ekonomično" raketo H-III ob podobni zmogljivosti. A tudi ta zamuja. Prav te dni so sporočili, da bo krstna izstrelitev namesto konec letošnjega leta enkrat po aprilu 2021, poroča SpaceNews. Vzrok: tehnične težave na vodikovem motorju LE-9. Tresljaji turbočrpalke naj bi povzročali resonanco v izgorevalni komori in s tem poškodbe.


7. Sokol selec se vrača

Ponazoritev sonde Hajabusa 2, ko je pristala na asteroidu in pobrala vzorec. Foto: Jaxa/Akihiro Ikeshita
Ponazoritev sonde Hajabusa 2, ko je pristala na asteroidu in pobrala vzorec. Foto: Jaxa/Akihiro Ikeshita

Še več iz Japonske: v nedeljo se bo na Zemljo vrnil vzorec asteroida, ki ga je pobrala japonska sonda Hajabusa 2 (jap. sokol selec). Sodeč po sporočilu za javnost japonske vesoljske agencije Jaxa se bo to zgodilo okoli 18. ure zvečer. Pristanek bo v Avstraliji.

Postopek ločitve kapsule od sonde in preusmeritev Hajabuse pa bosta potekala prav v soboto. Prenos na dnu poglavja.

Hajabusa 2 je na asteroidu Rjugu pristala julija 2019 (posnetek v tvitu desno) in zbrala vzorec materiala iz kraterja, ki ga je bila naredila s "topovskim" obstreljevanjem. Tako so prišli do resnično nedotaknjenega asteroidnega materiala, saj ga skozi milijarde let ni predrugačilo Sončevo sevanje.

Svoj vzorec so oktobra pobrali tudi Američani s sondo OSIRIS-REx z asteroida Bennu, pri tem naleteli na (sladke) težave, proti Zemlji ga bodo poslali predvidoma leta 2021, prihod naj bi nosil letnico 2023.

Prav Japonci pa so z odpravo Hajabusa 1 leta 2005 prvič pristali na asteroidu in pobrali prvi vzorec tovrstnega nebesnega telesa.

Video 1: Prenos ločitve kapsule

Video 2: Posnetek novinarske konference Jaxe


8. Nova skrinja zakladov iz Gaie

Karta celotnega neba s podatki o 1,8 milijarde zvezd. Foto: ESA/Gaia/DPAC; CC BY-SA 3.0 IGO. Acknowledgement: A. Moitinho.
Karta celotnega neba s podatki o 1,8 milijarde zvezd. Foto: ESA/Gaia/DPAC; CC BY-SA 3.0 IGO. Acknowledgement: A. Moitinho.
Prikaz zvezd v Velikem (desno) in Malem Magellanovem oblaku, dveh nam satelitskih osvetjih. Rdeče zvezde so starejše, zelene vmesne, modre mlajše zvezde. Foto: ESA/Gaia/DPAC; CC BY-SA 3.0 IGO. Acknowledgement: A. Moitinho.
Prikaz zvezd v Velikem (desno) in Malem Magellanovem oblaku, dveh nam satelitskih osvetjih. Rdeče zvezde so starejše, zelene vmesne, modre mlajše zvezde. Foto: ESA/Gaia/DPAC; CC BY-SA 3.0 IGO. Acknowledgement: A. Moitinho.
Galaktični kanibalizem: V omari domače Galaksije se skriva ogromen okostnjak

Evropski vesoljski teleskop Gaia je na svitlo dal tretjo izdajo kataloga zvezd domače Galaksije.

V prenovljenem katalogu so točni položaji kar 1,8 milijarde zvezd, sto milijonov več kot v prejšnji izdaji. Za večino so naračunane tudi natančne oddaljenosti od Zemlje in njihovo premikanje po nebu, pa še barva. Povečala se je natančnost izračunov.

Pri računanju je sodelovalo na stotine znanstvenikov, med njimi tudi slovenski.

To je skrinja zakladov za astronome in astrofizike, ki se bodo zakopali vanjo in še leta ven vlekli ugotovitve.

Nekaj so jih že. S pomočjo podatkov Gaie so identificirali skupine zelo starih zvezd, ostankov 10 milijard starega diska naše Galaksije. Nad diskom so videli počasne zvezde, ki počasi "padajo" navzdol, pod diskom pa skupino hitrih, ki letijo kvišku. Znanstveniki domnevajo, da gre za ostanek srečanja s sosednjo pritlikavo galaksijo Strelec, ki naj bi se zgodilo med 300 in 900 milijoni let v preteklosti.

GIF-animacija: Odkrit zvezdni most med Malim in Velikim Magellanovim oblakom

Novi sveženj v številkah:

1.811.709.711 položajev zvezd
1.806.254.432 svetlosti zvezd v beli svetlobi
1.542.033.472 svetlosti zvezd v modri svetlobi
1.554.997.939 svetlosti zvezd v rdeči svetlobi
1.540.770.489 barv posameznih zvezd
1.467.744.818 paralks in dejanskega gibanja zvezd
1.614.173 zunajgalaktičnih virov svetlobe

Zdaj tudi vemo, da je v razdalji 100 parsekov oziroma 326 svetlobnih let od Sonca najmanj 331.312 zvezd (zagotovo pa jih je še kup neodkritih). Prejšnji popis bližnjih zvezd je bil izveden leta 1957 in nazadnje osvežen leta 1991, vseboval pa je stokrat manj zvezd: 3803.

Lepše za oči - v polni ločljivosti

Gaia je bila izstreljena leta 2013, pred seboj pa ima še približno štiri leta delovanja. Na minuto izmeri lastnosti približno 100.000 zvezd, v dveh mesecih premeri celotno nebo in tako počasi riše sliko našega širšega domovanja. Je na "sladki" težnostni točki L2 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje.

Naslednja osvežena izdaja kataloga je predvidena za prihodnje leto.

Gaia seveda ne opazuje vseh zvezd Galaksije. Teh je po različnih ocenah od 100 do 300 milijard, Gaia pa zajema približno odstotni vzorec. Osredinja se na določen tip zvezd z dovolj visoko vidno svetlostjo.

Avdio: Sveža Frekvenca X na temo Gaie

Video: Gibanje zvezd v prihodnjih 1,6 milijona let

Video 2: Pospeševanje Sončevega sestava

Video 3: Tirnice Galaksiji bližnjih zvezd


9. FOTO: Izginjanje planetarne meglice Morski bič

Leto 1996. Foto: NASA, ESA, B. Balick (University of Washington), M. Guerrero (Instituto de Astrofísica de Andalucía) in G. Ramos-Larios (Universidad de Guadalajara)
Leto 1996. Foto: NASA, ESA, B. Balick (University of Washington), M. Guerrero (Instituto de Astrofísica de Andalucía) in G. Ramos-Larios (Universidad de Guadalajara)

Raziskava bo objavljena v The Astrophysical Journalu.

Najmlajša nam poznana planetarna meglica je 18.000 svetlobnih let stran. Kot nenavadno nebesno telo so jo odkrili leta 1967, najprej so mislili, da gre za zvezdo, šele vesoljski teleskop Hubble pa je razkril njeno pravo naravo. Velika je za 130 Sončevih sestavov, a še vedno le desetino drugih, "običajnih" planetarnih meglic. Imenuje se meglica Morski bič.

Meglica je delo umirajoče zvezde, ki je odvrgla prah in pline daleč naokoli, ti pa še vedno segreti svetijo.

Toda meglica Morski bič se nenavadno hitro hladi. Primerjava Hubblovih posnetkov leta 1996 in 2016 je pokazala, da je meglica izrazito potemnela in tudi spremenila obliko. Svetle in modre plinske strukture na sredini so povsem izginile, kakor tudi valoviti robovi, izvor morskega poimenovanja, sporočajo iz ekipe za Hubblom.

Leto 2016. Foto: NASA, ESA, B. Balick (University of Washington), M. Guerrero (Instituto de Astrofísica de Andalucía) in G. Ramos-Larios (Universidad de Guadalajara)
Leto 2016. Foto: NASA, ESA, B. Balick (University of Washington), M. Guerrero (Instituto de Astrofísica de Andalucía) in G. Ramos-Larios (Universidad de Guadalajara)

Svetloba, ki jo oddajajo vroči plinski elementi, dušik, vodik in kisik, je zelo ošibila. Kisikov podpis je šibkejši za kar 1000-krat.*

* Odstavek je bil nekaj časa drugačen in vsebinsko napačen zaradi lektorskega posega. S 7. 12. smo ga povrnili v vsebinsko pravilno obliko.

Tudi umirajoča zvezda na sredini, SAO 244567, je svojevrstna. V obdobju 20 let je njena temperatura zrasla za 40.000 stopinj, torej na temperaturo, ki je za več kot 10-krat višja od površja Sonca; nato pa se je znova normalizirala. Znanstveniki domnevajo, da se je zgodila nenadna fuzija helija zunaj samega jedra.

Video 1: Navidezno potovanje do Morskega biča

Video 2: Esin pojasnilnik


10. Radijski teleskop Arecibo se je sesul

Osrednja platforma, ki se je vdala težnosti. Foto: University of Central Florida
Osrednja platforma, ki se je vdala težnosti. Foto: University of Central Florida
Kitajska dokončala največji radijski teleskop na svetu

Zdaj je radijskega teleskopa Arecibo nepreklicno konec. Potem ko je v zadnjih mesecih zaradi popuščanja jeklenic dobil številne poškodbe, se je ta teden zrušila celotna osrednja platforma. 820 ton pretežno kovine je zgrmelo na krožnik in tako končalo 57 let trajajoče delovanje, ki je segalo vse od prelomnih odkritij do dobesedno iskanja Nezemljanov. Upravljavec teleskopa, ameriški NSF, je že predtem sporočil, da obnove teleskopa ne bo, tako zaradi pomanjkanja denarja kot nevarne obnove. Kot kaže, so imeli prav.

Zdaj je največji radijski teleskop kitajski FAST s premerom 500 metrov.

Video: NSF-jev posnetek zrušenja


11. SKOK V ZGODOVINO: Usodni polet Pčelke in Muške

Foto: Roskozmos
Foto: Roskozmos

Pred točno 60 leti, 1. decembra 1960, sta bili v orbito izstreljeni psici Pčelka in Muška (Čebelica in Muhica). Takrat so živa bitja Zemlje šele tretjič dosegla tirnico planeta.

S poleti živali so Sovjeti preizkušali vesoljske kapsule in tehnologije za poznejši program poletov s človeško posadko. Številne različne vrste, od rastlin, žuželk do sesalcev, so letele v poskusnih samodejnih kapsulah 1K.

Na prvem "pasjem" orbitalnem poletu leta 1957 je bila vkrcana Lajka, ki pa je umrla zaradi odpovedi hladilnega sistema, v vsakem primeru pa se ne bi vrnila, saj kapsula temu ni bila namenjena.

Avgusta leta 1960 sta sledili Belka in Strelka (skupaj z zajcem, mišmi, podganami, glivami ...). To so bila prva živa bitja, ki so šla v orbito Zemlje in se varno vrnila na tla (poglavje 8).

1. decembra sta bili na raketi Vostok-L in vesoljski ladji Korabl-Sputnik 3 izstreljeni Pčjolka in Muška, samici bele barve, stari štiri in dve leti. "Družbo" so jima delali morski prašički, miši, bučke z vinskimi mušicami, rastlinska semena, bakterijske kulture, virusi, encimi.

Psici sta bili opremljeni z medicinskimi senzorji, da so lahko spremljali zdravstveno stanje. Takrat ni bilo jasno, kako se živa bitja odzivajo na vesolje in ali bodo ljudje sploh zmožni z lastnimi telesi odkrivati oddaljeno črnino.

Vse je šlo dobro do 18. obkroženja Zemlje, ko so prižgali motor za upočasnitev in spust. Pogon pa ni ugasnil ob načrtovanem času, temveč je do konca potrošil gorivo. Kapsula je šla po napačni poti in kazalo je, da ne bo pristala na ozemlju Sovjetske zveze, temveč predvidoma nekje na Kitajskem. Sovjetski vodje niso želeli, da bi se tuje sile dokopale do tehnologije, zato so zaukazali samouničenje kapsule, s tem pa tudi psičk.

To sta bila zadnja psa, ki sta umrla v sovjetskem vesoljskem programu, piše Roskozmos.
Uporabljene vesoljske ladje so bili prototipi. Pridobljene izkušnje so pripomogle k razvoju pravega plovila za človeka, s katerim je kmalu zatem v vesolje in orbito kot prvi homo sapiens odšel Jurij Gagarin. To je bilo leta 1961.

Video: Staro sovjetsko poročilo o dogodku

Video: BBC-jev izsek


Na vidiku:

Sobota, 5. december Falcon 9 – 17.15 začetek prenosa – Dragon na MVP

Nedelja, 6. decemberDolgi pohod-3B – Gaofen-14

Ponedeljek, 7. december (najbolj zgodaj) – Starship SN8 – 15-kilometrski skok

Četrtek, 10. decemberFalcon 9 – Sirius XM7


V ŽIVO: STARSHIP SN8