Sonda Lunar Reconnaissance Orbiter (LRO) naj bi eno leto krožila po eliptični orbiti, 50 kilometrov oddaljeni od Lune, ter analizirala in kartografirala Lunino površje. Foto: EPA
Sonda Lunar Reconnaissance Orbiter (LRO) naj bi eno leto krožila po eliptični orbiti, 50 kilometrov oddaljeni od Lune, ter analizirala in kartografirala Lunino površje. Foto: EPA
Izstrelitev
LRO je na pot poletel pred petimi dnevi. Foto: EPA

Sonda Lunar Reconnaissance Orbiter (LRO) naj bi eno leto krožila po eliptični orbiti, 50 kilometrov oddaljeni od Lune, ter analizirala in kartografirala Lunino površje.

LRO na pomoč misiji astronavtov
LRO, ki so ga pred petimi dnevi na nosilni raketi izstrelili z ameriškega vesoljskega izstrelišča Cape Caneveral na Floridi, naj bi med drugim preučil tudi možnosti za to, da bi ZDA čez nekaj let na Luno poslale misijo astronavtov, poročajo tuje tiskovne agencije.

Drugi del tokratne lunarne misije Nase, sonda Lunar Crater Observating and Sensing Spacecraft (LCROSS), ki se je od LRO-ja ločila kmalu po izstrelitvi, naj bi vstopila v drugo orbito, po kateri naj bi okoli Lune in Zemlje krožila štiri mesece. Oktobra naj bi LCROSS treščil v enega Luninih kraterjev, s čimer naj bi povzročil nastanek oblaka delcev, ki naj bi segal več kot 10 kilometrov visoko. Nasa po navedbah nemške tiskovne agencije dpa upa, da bodo delci, ki vsebujejo vodo ali organske spojine, na sončni svetlobi izpareli.