1. Novo o Jamesu Webbu

Pike se bodo počasi združile v eno. Foto: Nasa
Pike se bodo počasi združile v eno. Foto: Nasa

Nasa je izdala prva posnetka vesoljskega teleskopa Jamesa Webba, ki sicer nista ravno sapo jemajoča, sta pa pomembna mejnika v tehničnih pripravah.

Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo prispevate v komentarjih. Najboljše lahko izpostavimo v članku samem. Hvala tudi za kakršne koli pripombe ali opozorila na aljosa.masten@rtvslo.si.

Na zgornjem posnetku je ena sama zvezda – HD 84406 – osemnajstkrat. Tako so inženirji preverili, ali vseh 18 kosov primarnega zrcala v notranjost kanalizira isto tarčo. Na tej podlagi bodo začeli usmerjati segmente, dokler ne bodo delovali kot eno zrcalo, in sliko tudi izostrili. Vse to počnejo z instrumentom NIRCam.

Trenutne temperature posameznih kosov (v kelvinih). Foto: Nasa
Trenutne temperature posameznih kosov (v kelvinih). Foto: Nasa

Zvezdo HD 84406 so izbrali, ker okoli nje ni drugih zvezd podobne svetlosti.

Prikazana fotografija je zahtevala veliko dela. Postopek se je začel 2. februarja in trajal 25 ur. Webba so usmerili na kar 156 različnih lokacij okoli tarče, na 10 NIRCamovih detektorjih ustvarili 1560 posnetkov oziroma 54 gigabajtov podatkov. Prikazana fotografija je zgolj del večje, ki obsega dve milijardi pik. Veliko je pack oziroma svetlobnih artefaktov, ker NIRCam ni ohlajen na idealno temperaturo. Hlajenje še traja, pretežno pasivno z izsevanjem toplote, pred kratkim so vključili tudi aktivni hladilnik na tekoči helij. Več o hlajenju tukaj.

Naslednja prikazana fotografija je sebek (selfie), ki ga je posnel odsek NIRCama, namenjen opazovanju samega zrcala – in ne vesolja.

Nekoč bo boljše. Foto: Nasa
Nekoč bo boljše. Foto: Nasa

Priprave na znanstveni del misije bodo skupno trajale pet mesecev.

Avdio: Posnetek novinarske konference

Video: Nasin pojasnilnik


2. Druga stopnja Astrine rakete se je prebila skozi ščit

Ameriško podjetje Astra je spet udarila odpoved rakete Rocket 3.3, poroča SpaceFlightNow.

Raketa je v četrtek ob 14. uri vzletela s Cape Canaverala. Med poletom prve stopnje je dobro kazalo. Ko pa je ta ugasnila, se tovorna ščita nista hotela ločiti in druga stopnja s tovorom vred je ostala znotraj. Tam je prižgala motor, pritisk zaradi izpuha je raznesel tovorni oklop in katapultiral drugo stopnjo ven. Tam se je nenadzorovano obračala, tovor, Nasini miniaturni sateliti, pa je bil izgubljen.

Predhodni polet novembra lani je Astri uspel (poglavje 3), še en prej pa je naslovnice medijev polnil zaradi bočnega plesa rakete (poglavje 2).

Astra je zagonsko podjetje, ustanovljeno leta 2016, čeprav korenine segajo vse do leta 2005. Ustvariti želi enostavne in poceni rakete za lahke tovore.

Video: Posnetek dogodka (zaplet od prve ure in druge minute naprej)


3. Ruska raketa v tropih

Foto: ArianeSpace
Foto: ArianeSpace

Evropska družba ArianeSpace je opravila svojo prvo izstrelitev letos, in to na ruski raketi Sojuz-ST, različici Sojuza-2. Raketa je z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani poletela ob 19.09 po našem času, sporoča ArianeSpace. V nižjo Zemljino tirnico je tri ure in pol pozneje dostavila 34 satelitov OneWeb, namenjenih satelitskemu internetu. Konstelacija ima zdaj 428 satelitov od ciljnih 648. Ruska federacija sicer za zdaj OneWebu ne dovoli ponujanja storitev na svojem ozemlju.

Sojuzi s Kouroua letijo deset let, pogodba pa se bo kmalu iztekla. Ni znano, ali jo bodo podaljšali. OneWeb se medtem za izstrelitve dogovarja z indijsko vesoljsko agencijo ISRO.

Video 1: Kratek izsek izstrelitve

Video 2: Posnetek dogodka

Prejšnjo soboto je sicer s kozmodroma Pleseck poletel še en Sojuz, a ker je šlo za tajno izstrelitev za rusko vojsko, Roskozmos podrobnosti (ali vizualizacij) ni objavil.


4. Starlinkom jo je zagodlo Sonce, Nasina skrb in novo o Starshipu

Ponazoritev Zemljine magnetosfere (desno) in vpliva Sonca. Na tej računalniško ustvarjeni podobi je viden izbruh koronarne mase. Foto: Nasa
Ponazoritev Zemljine magnetosfere (desno) in vpliva Sonca. Na tej računalniško ustvarjeni podobi je viden izbruh koronarne mase. Foto: Nasa

Do 40 od 49 satelitov Starlink, izstreljenih pred dvema tednoma (poglavje 3), bo – ali je že – padlo z neba, sporoča ameriško podjetje SpaceX.

Zagodla jim jo je geomagnetna nevihta oziroma motnje v Zemljini magnetosferi zaradi Sonca. Geomagnetna nevihta nastane, ko Sončev veter več ur piha neobičajno intenzivno, njegovo magnetno polje pa je usmerjeno proti jugu (torej nasprotno smeri od Zemljinega polja na dnevni strani magnetosfere). To se pogosto zgodi ob Sončevih nevihtah. Vpliva pa tudi na gostoto posameznih delov Zemljinega ozračja.

Starlinki pred ločitvijo od druge stopnje. Podoba je sicer nastala pred dvema mesecema. Foto: SpaceX
Starlinki pred ločitvijo od druge stopnje. Podoba je sicer nastala pred dvema mesecema. Foto: SpaceX

In kako je to povezano s Starlinki? Ti so leteli po tirnici s prizemljem na višini 210 kilometrov, torej v termosferi. Tam je sicer kar dober vakuum, a ne popoln. Plinov je še vedno dovolj, da lahko zavirajo vesoljska plovila, in nanje je vplivala geomagnetna nevihta. Trenje s termosfero se je v primerjavi s prejšnjimi izstrelitvami povečalo za 50 odstotkov, piše SpaceX. Da bi nevihto prevedrili, so se Starlinki preusmerili, naprej pomolili ožjo stran (kot bi list papirja držali z robom v smeri vetra) in vstopili v t. i. varni način delovanja. Iz njega pa se večina ni vrnila. Zakaj, SpaceX ni pojasnil. Mogoče je, da sistemi za preusmeritev niso zmogli premagati povečanega trenja z ozračjem; da je nastala poškodba na elektroniki, programske napake ...

Nasa zaskrbljena nad Starlinki

Na tej spletni strani je dostopna lična vizualizacija stvari na nebu.

Vizualizacija dela vesoljskih smeti. Foto: Nasa
Vizualizacija dela vesoljskih smeti. Foto: Nasa

SpaceX sicer Starlinke izstreljuje na nekaj tednov, zato izguba ni huda. Do zdaj je izstrelil več kot dva tisoč tovrstnih satelitov, ki so močna konkurenca zgoraj omenjenemu OneWebu. Načrtuje jih več deset tisoč. To skrbi tako astronome, ki opozarjajo na izgubo neokrnjenega neba in pokvarjena opazovanja, kot po novem tudi vesoljsko agencijo Nasa. Ta je po poročanju SpaceNewsa ta teden izrazila zaskrbljenost nad projektom. Zvezni komisiji za telekomunikacije (FCC) je poslala pismo, v katerem je naštela naslednje pomisleke. Z deset tisoči dodatnih satelitov se bo precej povečala možnost trka z drugimi, tako robotskimi kot človeškimi vesoljskimi plovili. Ta se še poveča, če satelitom odpove pogon, kar se ob velikem številu utegne zgoditi, ali če Starlinki, ki imajo samodejni sistem za izogibanje trku, srečajo z starejšimi sateliti s podobnim sistemom (primer, ko se dva človeka srečata na ulici in oba, da bi se izognila drug drugemu, zavijeta v isto smer). Izstrelitvena okna novim misijam se utegnejo zmanjšati, kar bi zapletlo denimo pot na Mednarodno vesoljsko postajo. In še: Starlinki motijo teleskope, med drugim bo prizadet tudi sam vesoljski teleskop Hubble. Nasa sicer ne predlaga prepovedi izstreljevanja Starlinkov, temveč zahteva dodatna pojasnila, zagotovila in povečano previdnost.

Novo o Starshipu

SpaceX je sicer ta teden znova predstavil projekt izstrelitvenega sistema Starship. Več v videu:

Zelo kratek povzetek ure in pol: prvi mož podjetja Elon Musk je ponovil svojo vizijo kolonizacije Marsa, ki da je dolgoročno nujna za ohranitev ne le človeštva, temveč tudi zemeljskega življenja na splošno. To bo počel s Starshipi, večkrat uporabnimi izstrelitvenimi sistemi, kjer bosta pristajala tako prva stopnja (Super Heavy) kot druga stopnja/vesoljska ladja Starship. Prvi prototip celotnega sistema je narejen in čaka na odobritev agencije za letalstvo. Musk je dejal, da bi lahko dovoljenje dobil že marca, takrat tudi pričakuje prvi orbitalni polet. V nasprotnem primeru bi morda dejavnost preselili iz Teksasa na Florido.

Stari in novi raptor. Foto: SpaceX
Stari in novi raptor. Foto: SpaceX

Pokazal je tudi novo različico motorja raptor, ki je poenostavljena in ima večji potisk od obstoječe. Starship mora biti do leta 2025 pripravljen za polet Nasinih astronavtov na Luno, že v tem desetletju pa naj bi opravil prvo pot do Marsa, z ljudmi ali brez. Musk je javno zastavil izjemno ambiciozen končni cilj: po tri izstrelitve Starshipov na dan, izdelava po enega na mesec ali celo po enega na tri dni, izdelava po enega raptorja na dan, in seveda prvo človeško mesto na sosednjem planetu. Bodo besede meso postale? Starship je do zdaj poletel le nekaj kilometrov v višino in najpogosteje končal v koscih.


5. Slovenski astronavti?

Kdo bo med novimi evropskimi astronavti? Foto: Esa
Kdo bo med novimi evropskimi astronavti? Foto: Esa

Evropska vesoljska agencija je predstavila izid prvega kroga razpisa za nov letnik evropskih astronavtov. 22.523 prijav je ustrezalo pogojem. Največ jih je prišlo iz Francije (7087), Nemčije (3695) in Združenega kraljestva (2000). Esa je v drugo fazo povabila 1361 ljudi. Ti bodo preživeli en dan na fizičnem testiranju. Moških je 831, žensk 530.

Iz Slovenije se je prijavilo 62 ljudi, 13 žensk in 49 moških. V drugo fazo se je uvrstilo 6 moških in ena ženska – MMC jih vabi na intervju (aljosa.masten@rtvslo.si).

Esa išče tudi astronavte invalide. V tej kategoriji je prejela 251 prijav, v drugo fazo jih je povabila 27.

Novi astronavtski razred bo zagotovo letel na Mednarodno vesoljsko postajo in na prihodnji Lunarni portal, med njimi pa utegnejo biti prvi Evropejci, ki bodo hodili po Luni.


6. Najbližja sosednja zvezda ima (najbrž) še en planet

Ponazoritev zvezde in kandidata. Proksima Kentavra je zvezda rdeča pritlikavka, stara približno toliko kot Sonce. Večino svetlobe odda v infrardečem, primerjalno s Soncem le delček v vidnem delu spektra. Zato bi najbrž izgledala podobno kot razžarjena krogla železa na nebu, na planetu pa bi bilo relativno temno. Prizor bo najbrž kar stabilen, ker bo dokaj nemoteno svetila stotine, morda celo tisoče milijard let, medtem ko bo naše Sonce najbrž eksplodiralo čez pet milijard let. Razlog za stabilnost rdečih pritlikavk je majhna masa in notranja konvekcija, ki preprečuje nabiranje težjih elementov v jedru in ga nenehno zalaga z dodatnim vodikom za spajanje. Sonce bo po drugi strani v svoji
Ponazoritev zvezde in kandidata. Proksima Kentavra je zvezda rdeča pritlikavka, stara približno toliko kot Sonce. Večino svetlobe odda v infrardečem, primerjalno s Soncem le delček v vidnem delu spektra. Zato bi najbrž izgledala podobno kot razžarjena krogla železa na nebu, na planetu pa bi bilo relativno temno. Prizor bo najbrž kar stabilen, ker bo dokaj nemoteno svetila stotine, morda celo tisoče milijard let, medtem ko bo naše Sonce najbrž eksplodiralo čez pet milijard let. Razlog za stabilnost rdečih pritlikavk je majhna masa in notranja konvekcija, ki preprečuje nabiranje težjih elementov v jedru in ga nenehno zalaga z dodatnim vodikom za spajanje. Sonce bo po drugi strani v svoji "življenjski" dobi potrošilo le manjši del zbranega vodika. Foto: ESO/L. Calçada

Proksima Kentavra je Soncu najbližja zvezda. Če se bo človeštvo kdaj odpravilo na potovanje v druge sisteme, bo zaradi bližine najbrž šlo prav tja. In imelo bo kaj videti. Že več let vemo, da je pri Proksimi Kentavri kamnit planet b, kjer je teoretično dovolj toplo za obstoj tekoče vode. Vemo tudi za nekoliko večji, a mrzel planet c. Bonus, gratis, to še ni vse: astronomi Evropskega južnega observatorija so zaznali znake morebitnega planeta d. Dobra štiri svetlobna leta stran je torej celoten planetarni sistem – in sveže odkritje najbrž ni zadnje.

Raziskava je objavljena v reviji Astronomy & Astrophysics.

Poglejmo si najnovejšega kandidata. Ta sliši na ime Proksima Kentavra d. Je dvakrat masivnejši od Marsa, a ima le četrtino mase Zemlje. Premer ni znan. Nahaja se zelo blizu zvezde: štiri milijone kilometrov, kar je desetina razdalje med Soncem in Merkurjem. Njegovo leto, torej en obhod zvezde, traja pet zemeljskih dni. Tirnica je najbrž lep krog. Glede na izračune ni v območju Zlatolaske, torej je na njem vroče, piše v sporočilu za javnost.

Zvezda pleše

Kako so kandidata odkrili? Ker med kroženjem vleče zvezdo, kot vleče Luna Zemljine oceane. Zvezda se zaradi njega "guga" s hitrostjo 40 centimetrov na sekundo oziroma 1,44 kilometra na uro. To je zelo malo za sistem, ki je 40 bilijonov kilometrov stran. A dovolj, da rahlo spreminja valovno dolžino oddane svetlobe, kar je Dopplerjev pojav, ki ga lahko zaznamo tudi med zvokom rešilnega avtomobila, ki se približuje in potem oddaljuje od nas. Spremembo je zaznal dokaj novi spektrograf ESPRESSO, vgrajen v Zelo veliki teleskop (VLT), ki je del Evropskega južnega observatorija.

Proksima d je najmanjši zunajosončni planet (kandidat), najden s to metodo, kar astronome navdaja z upanjem, da jih bodo pri sosednjih zvezdah izbrskali še več. Dozdajšnji rekorder je v sistemu L 98-59.

Sorodna novica Planet, ki bi lahko podpiral življenje, kar pri najbližji sosednji zvezdi

Planetarna družabnika

Prav instrument ESPRESSO je poskrbel za neodvisno potrditev obstoja Proksime Kentavre b, eksoplaneta, ki najbolj buri domišljijo. Odkrit je bil leta 2016, potrjen predlani, je podobne mase kot Zemlja, kamnit in v območju Zlatolaske, morda ogromen ocean, morda suh kot poper. Hitro po odkritju so se pojavila številna učena ugibanja o morebitnih za življenje primernih razmerah. A v znanosti o tem ni enotnega mnenja, saj je neznank preveč. Nahaja se pri zvezdi rdeči pritlikavki. Rdeče pritlikavke so majhne, temnejše od Sonca in lahko stabilno delujejo stotine milijard let, kar bi življenju lahko dalo več kot dovolj časa za razvoj. Obenem pa so znane po obsežnih bliščih. Sosednji planeti tako občasno prejmejo ploho rentgenske svetlobe, pa tudi izdatno mero zvezdnega vetra, ki bi lahko skozi čas "odpihnil" atmosfero. Če seveda planet nima dovolj močne zaščite, globalnega magnetnega polja. Možnost za to ni velika, ker planet najbrž ves čas moli eno plat proti zvezdi, kot na Zemlji ves čas zremo na eno stran Meseca (a tudi to ni nujno, kar kaže primer Merkurja). Dejavnikov je preveč za eno samo poglavje v Vesoljskem tedniku.

Več bomo morda izvedeli dokaj kmalu, ali iz podatkov evropskega teleskopa Gaia, ali pa s pomočjo velikega vesoljskega teleskopa Jamesa Webba. Ta bo čez približno pet mesecev začel znanstveno obratovati in je zmožen kemične analize ozračij eksoplanetov. Preverba tistih pri Proksimi bo sicer težavna, ker so zelo blizu zvezde. A če to ne bo delovalo, obstaja projekt Breakthrough Starshot, finančno podprt od številnih svetovnih bogatašev, v katerem nameravajo razviti miniaturne sondice, jih z laserji pognati do četrtine svetlobne hitrosti in usmeriti prav v sistem Proksime Kentavre in v roku nekaj desetletij pridobiti prve bližnje fotografije. Potovanje človeka tja je za zdaj nemogoče, saj bi najbrž trajalo stotine let.

Sorodna novica Pri sosednji zvezdi cel planetarni sistem?

Tretji kentavrovec in obroči drobirja?

V sistemu je še planet kandidat Proksima Kentavra c, ki je pri masi sedmih Zemelj bodisi velik kamnitež ali pa pritlikav plinavec. Nahaja se 220 milijonov kilometrov stran od zvezde, njegovo leto traja pet zemeljskih. Je daleč zunaj območja Zlatolaske in najbrž na površju zamrznjen.

Foto: TV Slovenija
Foto: TV Slovenija

Pred leti so v sistemu zaznali tudi nekaj, kar so interpretirali kot dva obroča drobirja, podobno kot se Osončje ponaša z asteroidnim pasom in Kuiperjevim pasom. Ker takšni obroči niso stabilni brez "pastirjev", torej planetov, so iz tega sklepali, da bo Proksima Kentavra dobivala nove črke abecede. A pozneje se je izkazalo, da bi ta "nekaj" lahko bil tudi posledica zvezdnih izbruhov oziroma bliščev.

Desna fotografija v polni kakovosti (POZOR, velikost 700 MB)

Proksima Kentavra je del trozvezdja Alfa Kentavra, v katerem sta še Rigil Kentaver in Toliman. Tudi okoli teh se najbrž podijo številni eksoplaneti. Kandidata pri Rigilu so nazadnje zaznali lansko pomlad (poglavje 8).

Statistika in opazovanja upokojenega teleskopa Kepler pravita, da ima najbrž vsaka zvezda vsaj en planet. Ker pa so oddaljeni in sami po sebi ne svetijo, jih je težko odkrivati. Tako je človeštvo do današnjega dne odkrilo 4979 zunajosončnih planetov v 3668 sistemih, od tega 813 večplanetarnih, navaja Enciklopedija eksoplanetov.

Video: ESO-jev pojasnilnik


7. NA KRATKO:

Nasin vesoljski teleskop NuSTAR je posnel soj svetlobe z Jupitra pri najvišji energiji do zdaj. Več tukaj.Nasa je izbrala razvijalca rakete, ki bo z Marsa v nebo poslala vzorec rdečega planeta v okviru odprave Mars Sample Return: Lockheed Martin Space. Več tukaj.Roskozmos je dvignil tirnico Mednarodne vesoljske postaje za pol kilometra. Več tukaj.
Nasa je za razvoj izbrala dve novi misiji za preučevanje Sonca, MUSE in HelioSwarm. Več tukaj.Esa je določila tovor prve izstrelitve rakete Ariane 6, ki bo predvidoma letos. Več tukaj.Sonda Parker Solar Probe je Venero posnela v vidni svetlobi. Več tukaj.


7. FOTO: Artemis II nastaja

 Foto: Nasa
Foto: Nasa

Medtem ko raketa SLS za prvo izstrelitev, ki bo predvidoma aprila, še čaka na Floridi; je raketa za odpravo Artemis II že v izdelavi. Na fotografiji je veliki rezervoar za vodik, ki so ga konec prejšnjega meseca pripeljali v Nasino tovarno Michoud.


8. FOTO: Dinamično združevanje

Foto: ESA/Hubble & NASA, J. Dalcanton, Dark Energy Survey, DOE, FNAL/DECam, CTIO/NOIRLab/NSF/AURA, SDSS Acknowledgement: J. Schmidt
Foto: ESA/Hubble & NASA, J. Dalcanton, Dark Energy Survey, DOE, FNAL/DECam, CTIO/NOIRLab/NSF/AURA, SDSS Acknowledgement: J. Schmidt

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo objekta Arp 282, para galaksij v postopku združitve. Zgornja je NGC 169, spodnja IC 1559, sta 319 milijonov svetlobnih let stran v ozvezdju Andromede. Več tukaj.

Drugi slovenski viri za vesolje

Portal Vesolje.net
Portal v vesolje
Podkast Temna stran Lune (nova epizoda)
Revija Življenje in tehnika
Astronomska revija Spika
Revija Obramba
Agencija Tromba
Zavod Cosmolab
Spletna stran Andros


9. SKOK V ZGODOVINO: 10 let raket Vega

Prvi polet. Foto: ESA - S. Corvaja, 2012
Prvi polet. Foto: ESA - S. Corvaja, 2012

Pred desetimi leti, 13. februarja 2012, je prvič poletela evropska raketa Vega. Podrobnosti o poletu tukaj.

Video: Posnetek dogodka

Vega je precej predelan stranski potisnik rakete Ariane 5. Natančneje, prva stopnja je osnovana na potisniku, ima pa še tri stopnje, ki so jih razvili na novo. Projekt je bil spočet leta 1998 na pobudo Italije, ki je bila za to tudi najbolj zainteresirana, saj je za njim stalo italijansko podjetje Avio. Je pa manj dišal Franciji, zato se je kmalu pojavil spor in umik Francije, posledično tudi umik podpore Evropske vesoljske agencije (kar vse kaže na zapleteno politiko evropske vesoljske industrije). Čez nekaj časa sta državi zgladili spor in začel se je razvoj treh dodatnih stopenj rakete, pri čemer so motor za vrhnjo prispevali Ukrajinci, kar je zmotilo Nemčijo, zato se ta država še do danes zavzema za "evropeizacijo" rakete (beri: Nemčija naj poskrbi za četrto stopnjo). Prva izstrelitev je bila predvidena za leto 2002, a ker so zamude in podražitve tej industriji že v navadi, se je zadeva zavlekla za kar deset let.

Vega je zmožna ponesti do 1500 kilogramov tovora v polarno oziroma sončnosinhrono tirnico ter na eni izstrelitvi poskrbeti tudi za več deset kosov tovora. Do zdaj je bila izstreljena 20-krat. Serijo uspehov sta leta 2019 in 2020 prekinili eksplozija (zaradi napake na motorju) in padec rakete v morje (zaradi napačno zvezanih kablov). Mimogrede, prva slovenska satelita sta imela srečo, ker sta ujela uspešno izstrelitev ravno med omenjenima neuspehoma. Odtlej si proizvajalec intenzivno poskuša popraviti sloves. V načrtu je naslednja različica, Vega-C, ki naj bi za isto ceno zvišala zmogljivost in povišala zanesljivost. A za vrat ji dihajo številna manjša, zasebna podjetja (npr. zgoraj omenjena Astra), pa tudi SpaceX, ki je začel na Falconih 9 tudi pošiljati večje število satelitov hkrati.

Več o načrtih z Vego v tej Esini objavi.


NA VIDIKU:

Ponedeljek, 14. februar, – Sojuz 2 – Progres

Ponedeljek, 14. februar, – PSLV – EOS-04

Sobota, 19. februar, – Antares – Cygnus